Grobarju GPG še ena pogojna kazen

LJUBLJANA – Nekdanji direktor GP Grosuplje Boris Dolamič, ki se ga je v javnosti prijel vzdevek grobar GPG, spet priznava krivdo. Tako je skoraj pred natančno enim mesecem s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde za kaznivo dejanje zlorabe položaja, s čimer se je izognil zaporu, včeraj pa je prevzel tudi krivdo za oškodovanje upnikov. Glede na sporazum, ki ga je sklenil z višjim tožilcem Matijo Benuličem, mu je sodišče izreklo deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let ter stransko denarno kazen v višini 10.350 evrov, plačati pa mora tudi sodne stroške. Ga je pa presenetilo, da je oškodovanec, GPG v stečaju, v postopku tik pred zdajci in po tistem, ko je že sklenil sporazum s tožilstvom, priglasil premoženjskopravni zahtevek (PPZ) za dobrih 350.000 evrov. In sodišče oškodovanca ni napotilo na pot pravde, temveč ga je priznalo že v tem postopku.

Dolamič: NLB si je sama kriva za bančno luknjo

»O PPZ naj povem, da sem bil stečajni upravitelj, poznam pravila, vendar se v postopku zoper mene ne upošteva, da je bil GPG enoten sistem, ki je imel štiri sestrske družbe; znotraj tega pa je bilo vse prepleteno, imeli smo enotno računovodstvo, finančno, pravno službo. Še enkrat bi storil enako, še enkrat bi poplačal delavce, saj nisem želel, da ostanejo brez plač. Takrat smo imeli veliko projektov in gradbišč, zato si nismo mogli privoščiti, da delavci ne bi delali, odločitev NLB, ki je sicer vedno financirala projekte, da nas ne bo več kreditirala oziroma je to podaljšala le za en mesec, pa je bila nenavadna. Bili smo šokirani, tega nihče ni mogel predvideti, poleg tega si je NLB na ta način sama skopala bančno luknjo,« je v zagovoru povedal Dolamič, ki je poudaril, da ni lastnik nobenega podjetja, da nima osebnega avtomobila, je lastnik polovice hiše v Kranjski Gori, kjer živi, in da so mu odvzeli licenco za stečajnega upravitelja. Drži tudi, je navajal Dolamič, da je imel na Cipru registrirano družbo, ki je bila lastnica sestrskih družb GPG, »a nikoli nisem imel v tujini nobenega računa«. Tudi ni več lastnik družbe Arduus, temveč je v njej le zaposlen.

»Moje ime je bilo s stečajem GPG tako umazano, da podjetje vsako leto pridela izgubo in ni nobenega dobička. Težko je znova upravičiti zaupanje,« je poudaril Dolamič. Še preden je sodnica Ana Testen izrekla sodbo, je svojo dilemo o PPZ podal tudi tožilec Benulič: »Ko smo sporazum sklepali, PPZ še ni bilo. Sem pa v dilemi, saj Dolamič pri tem zagotovo ni imel nobene koristi, zato bi bil proti, da sodišče v postopku upošteva tudi PPZ, sodišče pa naj odloči.« Tudi Dolamičeva zagovornica je sodišču predlagala, da se oškodovanca s PPZ napoti na pravdo. Sodišče je torej sledilo sporazumu in GPG v stečaju priznalo tudi PPZ. »Če tega ne bi upoštevala, bi prišla v nasprotje sama s sabo, saj priznavam sporazum o priznanju krivde, v katerem obdolženi priznava, da je oškodoval upnike, ko je prednostno poplačal delavce in nekatere druge upnike,« je povedala Testenova.