KALVARIJA

Gorazdova krvnika že odsedela, plačala nič

Objavljeno 10. maj 2017 20.21 | Posodobljeno 10. maj 2017 20.21 | Piše: Boštjan Celec

Deset let dolga kalvarija svojcev do smrti pretepenega Gorazda Čamernika.

Gorazd je moral umreti zaradi nedolžne provokacije. Foto Marko Feist

LJUBLJANA – Od smrti 20-letnega Gorazda Čamernika iz Dragomerja bo oktobra minilo deset let, tragična zgodba pa pri pravosodnih institucijah še vedno ni dočakala epiloga. Nasilna varnostnika podjetja VIP varovanje David Bukovac in Sead Suljanović sta medtem celo že odsedela osemletno zaporno kazen. Drugače pa je v civilnih sodnih vodah. Vloženi sta bili dve odškodninski tožbi, v eni je Gorazdov oče Danilo od tistih, ki so po njegovem odgovorni za sinovo smrt, zahteval 130.000 evrov odškodnine, v drugi pa mati Slavka in brat Matej 50 tisočakov. In medtem ko glede očetovega pravdanja trenutno odločajo na vrhovnem sodišču, se materino in bratovo niti na prvi sodni stopnji še ni začelo. Včeraj je bil na okrožnem sodišču poravnalni narok, ki pa so ga že po nekaj minutah prekinili.

Očetu Danilu le drobiž?

Grozljivi dogodek pred ljubljanskim nočnim lokalom Global na Slovenski cesti je šokiral javnost, o njem so poročala tudi tuja občila. Gorazd je 7. oktobra 2007 nekaj minut pred pol četrto uro zjutraj pred vhodom v dvigalo zabrusil nekaj krepkih varnostniku Bukovcu, ker ta njega in njegovih prijateljev ni spustil v lokal. Ko se je družba začela oddaljevati od lokala, je Bukovac po radijski zvezi poklical Suljanovića, ki je v Globalu delal na črno.

»Sedo, prid dol, nekaj te rabim.« Pognala sta se za Gorazdovo družbo, dohitela sta jo pri knjigarni Konzorcij, kjer je Bukovac zagrabil Gorazda, ga obrnil k sebi, udaril in s tem nakazal Suljanoviću, kdo je tarča napada. Močno udarila in obrcala naj bi ga najmanj enajstkrat, Gorazd je med pretepom vsaj enkrat padel na tla. Ko se je poskušal pobrati, ga je Suljanović z vso močjo še enkrat udaril v obraz. Dvajsetletnik je padel in z glavo treščil ob asfalt. Padec je bil usoden, poškodbe možganov so bile prehude, 10. oktobra so ga v kliničnem centru odklopili od aparatur.

Gorazdov oče Danilo je odškodnino zahteval od Bukovca, Suljanovića, operativnega šefa Vip varovanja Danijela Praštala, Zavarovalnice Maribor in države. Vendar pa zanj ne kaže najbolje. Na pravdnem oddelku okrožnega sodišča so konec leta 2014 sicer izdali sodbo, po kateri so za odgovorna spoznali le Bukovca in Suljanovića, ki naj bi morala Čamerniku plačati po 15.000 evrov odškodnine, vendar pa bi moral tudi Čamernik toženim strankam povrniti več kot 12.000 evrov za stroške sojenja. Še slabše za tožečo stranko se je vse skupaj končalo na višjem sodišču, na katerem so Bukovca celo pravnomočno razbremenili odgovornosti, saj naj Gorazda ne bi poškodoval namenoma, ampak iz malomarnosti. Del prvostopenjske sodbe, s katero je bil zavrnjen odškodninski zahtevek proti Zavarovalnici Maribor, pri kateri je imelo VIP varovanje zavarovano civilno odgovornost, pa so razveljavili in jo vrnili okrožnemu sodišču v vnovično odločanje. Primer je zdaj v reviziji na vrhovnem sodišču.

Stresnega procesa morda ne bo

V tožbi, ki sta jo leta 2011 vložila Gorazdova mati in brat, je namesto Praštala tožen direktor Vip varovanja Mirsad Begić. Njuna odvetnica Mateja Maček se je malce obregnila v kar 130.000 evrov, za kolikor je tožil Danilo Čamernik, »mi namreč tožimo za bistveno nižjo odškodnino, ki pa je v skladu s sodno prakso«. Natančneje, Slavka zaradi pretrpljenih duševnih bolečin terja 30.000, Matej pa 20.000 evrov.

Zakaj je pravda prišla na vrsto šele skoraj 10 let po Gorazdovi smrti? Tožba je bila vložena jeseni 2011, okrožna pravdna sodnica Mihela Mohorič pa je prvi narok razpisala tri leta pozneje, ko so se stranke v postopku strinjale, da bodo počakale do razpleta pravdne zadeve, v katero je udeležen oče, saj bo to za postopek bolj smotrno in ekonomično.

Ker je višje sodišče v primeru tožbe Danila Čamernika sodbo izdalo šele pred nekaj meseci, je bil torej zdaj na sporedu poravnalni narok v zadevi Slavka in Matej Čamernik proti Seadu Suljanoviću in drugim. Ta je bil kajpak tajen, po njem smo le neuradno izvedeli, da obstaja možnost poravnave, zato je dala sodnica strankam na voljo nekaj tednov, da se v miru dogovorijo o primerni odškodnini, da Gorazdovi materi in bratu ne bi bilo treba na maratonskem sojenju znova podoživljati najstrašnejših trenutkov v njunem življenju.

Izpolnila sinovo željo

Gorazdov dve leti mlajši brat Matej je tiste noči spal, ko ga je nenadoma prebudil telefon. Klical je bratov prijatelj, ki mu je s tresočim se glasom povedal, naj z mamo takoj prideta na urgenco in da Gorazdu kaže slabo. Prebudil je Slavko, ki je padla v tak šok, da se sploh ne spominja, kako je pripeljala do kliničnega centra. Tam sta naletela na objokane Gorazdove prijatelje, on pa je popolnoma neodziven ležal priklopljen na aparate, njegovo telo je bilo posejano z modricami in v oteklinah, še posebno grozljiv je bil pogled na močno otečeno glavo. Zdravniki od vsega začetka niso dajali lažnega upanja. Sledila je tridnevna agonija, ko pa so Gorazda razglasili za možgansko mrtvega, je mati zmogla toliko moči, da je izpolnila sinovo željo, o kateri so se doma večkrat pogovarjali, da bo po smrti postal darovalec organov.

Slavka in Matej Čamernik zahtevata odškodnino od obeh, ki sta bila spoznana za kriva povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtno posledico, od Bukovca in Suljanovića torej. Direktorja propadlega Vip varovanja Begića tožita, ker je bil pri njem zaposlen Bukovec, ki si je po petih letih službovanja dovolil, »da na nedolžno provokacijo odreagira nenadzorovano in brutalno«. Prav tako naj bi Begić dovolil zaposlitev Suljanovića na črno, čeprav ta ni imel ustrezne izobrazbe in dovoljenj za to delo in so ga v resnici najeli le kot orodje fizične sile, če bi nastali konflikti z obiskovalci.

Zavarovalnico Maribor tožita iz enakih razlogov kot Danilo Čamernik, pri njej je imelo torej Vip varovanje zavarovano civilno odgovornost, zato je odgovorna za škodo, ki sta jo povzročila uslužbenca tega podjetja. Petotoženo je ministrstvo za notranje zadeve, ki bi moralo Vip varovanju že prej odvzeti licenco, saj je to podjetje več let kršilo številne predpise. Šestotožena pa je Republika Slovenija, ki bi morala na področju zasebnega varovanja že prej sprejeti ustrezno zakonodajo in odpraviti številne anomalije, ne pa da je bila šele, »ko je zaradi brutalne agresivnosti ugasnilo mlado življenje, Vip varovanju le odvzeta licenca«. 

Deli s prijatelji