MURSKA SOBOTA – Z branjem obtožnice in zagovori obtoženih ter zaslišanjem prvih štirih prič se je začela glavna obravnava proti dvema visokima oficirjema nekdanje JLA, 73-letnemu generalu Vladimirju Trifunoviću in 67-letnemu polkovniku Berislavu Popovu iz Beograda. Vodja okrožnega državnega tožilstva Žarko Bejek jima očita huda kazniva dejanja vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom iz Gornje Radgone in okolice, storjena med 28. 6. in 3. 7. 1991, za kar je po KZ SFRJ zagrožena najnižja zaporna kazen petih let in največ dvajset.
Nisva kriva
V prebranem zagovoru obeh obtoženih smo slišali, da Trifunović in Popov očitke zavračata in večino krivde valita na Zvezni izvršni svet s predsednikom Antejem Markovićem na čelu ter poveljnika JLA, generala Veljka Kadijevića in generala Konrada Kolška, ki so pošiljali povelja in ukaze podrejenim častnikom. O smrti dveh civilistov na slovenski strani obtožena nista takrat vedela nič. Oba sta tudi trdila, da nikoli ni bil izdan ukaz, da bi se streljalo na ljudi ali objekte, imeli pa so povelje, da se branijo, če so napadeni, kar naj bi se vseskozi dogajalo. Popov je priznal, da je bilo nekaj vlomov in tatvin, toda samo hrane in pijače, ker da so jim na vhodu v Gornjo Radgono vse uničili. Popov je imel kar nekaj očitkov zaradi dogajanja v Gornji Radgoni, zatrdil pa je tudi, da niso kradli le njegovi vojaki, česar on ni vedel, temveč da je pozneje slišal od domačinov, da so kradli tudi teritorialci in organizirane bande iz Gornje Radgone. Zagovarja se, da njegova enota ni storila nič, kar bi pomenilo vojni zločin, saj so se samo branili, ko so jih napadali pripadniki TO in civilno prebivalstvo. Podobno je trdil tudi Trifunović, ki je dodal, da je nalog za preboj iz Varaždina do Gornje Radgone podpisal Ante Marković. »Nikoli nisem šel samovoljno nad Slovenijo, temveč so to nadrejeni zahtevali od mene,« je še dejal Trifunović.
Pekel v Gornji Radgoni
Priča, podčasnik Vlado Apostolski, nekakšen ekonom enote polkovnika Popova, je prihod v Gornjo Radgono označil za pravi pekel. Dodal je, da Popov nikoli ni ukazal, da bi kdo od vojakov streljal na Slovence ali objekte v Sloveniji, razen če gre za silobran, drugoobtoženega pa sploh ne pozna. Poveljnik TO za Ljutomer, Gornjo Radgono in Ormož Ljubo Dražnik je sodišču razložil, kako so se pripravili na obrambo Slovenije, ko pa so dobili informacijo, da se v Varaždinu nekaj pripravlja, so bili že dobro pripravljeni. Tudi on je trdil, da so izdali ukaze, da teritorialci naj ne bi prvi streljali.
Franc Balantič, ki je bil v Gornji Radgoni odgovoren za zbiranje informacij o nasprotni vojski, je med drugim razložil, da je na svoje oči gledal, kako je vojak JLA ustrelil civilista, ki je v Gornji Radgoni poskušal fotografirati kolono vojaških vozil. Zdravko Ravnikar, ki je vodil prostovoljce, je opisal delovanje prostovoljnih skupin, ki so bile na dan prihoda JLA v mesto praktično same, saj naj bi se teritorialci in policija umaknili že prej. Sojenje se nadaljuje danes.
