Gasilci in policija iščejo požigalca Šmarne gore

TACEN – Šmarna gora je pred poldrugim desetletjem – od legendarnega spora med selektorjem Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovičem na nogometnem svetovnem prvenstvu – postala del splošnega slovenskega ljudskega izročila. Zahovič je sicer pozneje priznal, da ni imel prav, ko je rekel, da lahko kupi Katanca in Šmarno goro, a spomin nanjo je ostal. Še bolje jo poznajo prebivalci prestolnice in okolice, saj marsikateri na njenih pobočjih nabira kondicijo, je pa tudi izjemno priljubljena izletniška točka.

Skoraj mesec dni pa povzroča sive lase prostovoljnim gasilcem iz tacenskega društva, ki domuje pod njo. 
Primož Burgar, predsednik PGD Tacen, nam je pojasnil zakaj: »V petek, 31. marca, je bil prvi požar na Šmarni gori. Dan predtem smo imeli požig iz mladostniške objestnosti v propadajočem objektu, kjer ni bilo večje škode. Nato pa so se začeli požigi na gozdni poti.« Prvič je zagorelo nekaj čez poldne, de Burgar: »Nato je gorelo vse štiri petke zapovrstjo, skoraj ob isti uri, le nekaj deset minut razlike.«

Ob petkih opoldne

Tacen je mešanica vasi in urbanega okolja. Dasiravno so kmetije skoraj izginile, urbanizacija ni popolnoma spremenila krajine. Ko smo se s člani PGD Tacen srečali včeraj zjutraj, je bilo na parkirišču kljub dežju že nekaj deset parkiranih vozil obiskovalcev. 
Večina pozna Šmarno goro z njene južne strani, kjer se vzpenjajo na njen vrh: »Tam ni junaka, ki bi prižigal, ker je vsakih 30 sekund kak mimoidoči. Na severnem delu pa so gozdarji in bolj naključni sprehajalci, par deset ljudi na teden, dejansko ni žive duše tam,« pojasnjuje Burgar. Požari se vnamejo na severni strani, nekje na pol poti do vrha: »Na Zavrhu je začel kuriti najprej, tam so našli listke, nato se je premaknil.«

Podtaknjeni so ob gozdni vlaki, kjer imajo od žleda naprej urejeno pot. Burgar opisuje piromanovo delovanje: »To počne nekaj deset metrov od poti, tako da se lahko z avtomobilom pripeljemo do tja, čeprav je ozka cesta in še kakšno drevo.« 
Prvi požar – ki je bil doslej največji – so gasili skupaj z gasilskimi kolegi iz Pirnič, Gameljn ter Črnuč, že takrat sta prišli dve policistki. Toda odsihmal so zbrali kakšnih deset požarov. Vedno zagori ob gozdarski vlaki, ki se začne na Gustinčičevi v Šmartnem, pojasnjujejo gasilci.

»Dvakrat je zakuril še proti večeru, dvakrat v soboto, enkrat v nedeljo. Človek dobi občutek, da se nekdo kratkočasi trikrat na teden s požigi, štiri dni da pa mir,« je ironično navrgel Burgar. 
Njegov mlajši kolega Anže Derlink, gasilski podpoveljnik, doda: »Sprva je bilo preprosto zakuriti, zdaj pa ne: imeti moraš prave razmere v tem nesušnem obdobju. V sredo je še deževalo, bilo je mokro, pa smo rekli, da ta teden ne bo nič.« Zmotili so se, kajti ko so se v petek zvečer (in po prvem požaru) zbrali, da bi odšli na gasilsko vajo v Gameljne, so jih prek pagerja obvestili o novem požaru. 
Po intervenciji se je Burgar nekaj pred polnočjo usedel za računalnik in napisal javen poziv na facebook: Iščemo šmarnogorskega požigalca!

V skrbeh za domačije

Burgar pomni podoben primer iz njegove mladosti: »Šmarna gora je pred približno 40 leti kar 16-krat gorela in nazadnje so našli požigalca. Bil je domačin in tudi zdaj mislim, da je to nekdo, ki živi kilometer od Šmarne gore. Prepričan sem, da nas opazuje, ko pridemo gor,« sklepa. 
Izključili so tudi možnost, da bi sosed nagajal sosedu. »Niti ne gre za obiskovalca Šmarne gore, ki gor teče ali pelje psa. To pot poznajo lokalci,« nadaljuje predsednik. Prve intervencije so bile bolj lahkotne kot zdaj. Gasilci se bojijo, kaj bo naslednjič: »Oseba lahko zakuri skedenj, kozolec, hišo. Ne vemo, kam gre zadeva.«

Derlink dodaja: »Dokler je avto obtolčen, še nekako gre. Lahko pa se poškoduje gasilec na terenu. Že zdaj ni smešno, potem pa sploh ne bo, če bo kdo nosil posledice,« pravi podpoveljnik in doda, da je pravzaprav težko najti smisel takega početja. 
»Dajmo s skupnimi močmi najti požigalca tako, da nam ali policiji posredujete kakšne koli informacije, ki bi lahko pomagale pri iskanju osebe,« je Burgar zapisal v objavo na facebooku, ki je kljub nenavadni petkovi polnočni uri objave že do jutra zbrala stotine delitev, do nedeljskega popoldneva pa skoraj tisoč.

Intervencije so postale nadležne in utrujajoče. Tacenski gasilci so imeli po 20 intervencij na leto, letos jih imajo že 15 v manj kot štirih mesecih: »Struktura naših intervencij večinoma niso požari, letos pa je tako. A člani se bojijo, da bo zadeva zrastla ter da bo požgal kakšno domačijo,« pojasni Burgar njihov poziv javnosti, da izsledijo šmarnogorskega piromana. Dobrodošle so vse informacije.