NAJSTROŽJA KAZEN

FOTO: Za Milka Noviča zahtevajo 30 let

Objavljeno 13. april 2017 09.14 | Posodobljeno 13. april 2017 09.20 | Piše: Boštjan Celec

Za umor dr. Janka Jamnika bi dr. Noviču prisodili najstrožjo kazen.

Milko Novič in trije njegovi zagovorniki. Foto Marko Feist

LJUBLJANA – Šestnajstega decembra 2014 ob 19.40 je s strelnim orožjem kalibra 7,65 dvakrat ustrelil v glavo Janka Jamnika, ta je tri dni pozneje umrl v kliničnem centru. Dejanje je storil naklepno in na zahrbten način, saj ga oškodovanec skritega med avtomobili na temačnem parkirišču ni mogel videti, in iz brezobzirnega maščevanja, ker ga je Jamnik leta 2009 kot direktor Kemijskega inštituta odpustil, za to pa ga je še vedno krivil. To je bil uvod v kar 77 gosto tipkanih strani dolgo obtožbo, s katero se je specializirana tožilka Blanka Žgajnar predlani spravila nad dr. Milka Noviča. In tudi po končanem dokaznem postopku je neomajno prepričana: »Ker zanj ne najdem niti ene olajševalne okoliščine, predlagam, da ga obsodite na 30 let zapora, zaradi ponovitvene nevarnosti pa mu znova odredite pripor.«

Verjame našemu izvedencu

Najvišjo možno kazen po naši zakonodaji je torej Žgajnarjeva terjala za Noviča ob včerajšnjem zaključku maratonskega in zaradi sodelovanja številnih strokovnjakov ter izvedencev na trenutke popolnoma znanstvenega sodnega procesa. Eden od Novičevih odvetnikov, Jože Hribernik, se je zdel razočaran. »Obžalujem, da tožilstvo nima poguma in ne premore toliko modrosti, da bi umaknilo obtožbo. Dr. Noviču pa bi se rad zahvalil, da je kljub okrutni obtožbi na svoj račun ohranil dostojanstvo in ni klonil.«

Okrožna kazenska sodnica Špela Koleta bo sodbo v imenu ljudstva razglasila danes, na voljo ima torej le dve odločitvi: Noviča bo obsodila na 30 let zapora ali pa bo izrekla oprostilno sodbo. Pred njo so težke ure odločanja, saj mora tehtati med vztrajanjem tožilstva, da je Novič kriv in da so smodniške sledi nanj prišle prav ob umoru Jamnika, nikakor pa ne tako, kot trdi obramba, in sicer ob posredni kontaminaciji z jakne, s katero je mesece prej streljal na strelišču.

Čeprav sta strokovnjaka, ki ju je najela obramba, trdila, da je posredna kontaminacija povsem mogoča, in tudi nemški izvedenci, ki jih je najelo sodišče, tega niso mogli izključiti, pa Žgajnarjeva verjame le slovenskemu sodnemu izvedencu za balistiko Francu Sabliču. Ta je z verjetnostjo, ki meji že na gotovost, ocenil, da posredna kontaminacija rok in las obtoženega Noviča ni možna. »Tožilstvo zato v celoti poklanja vero izvedencu Sabliču, nemško mnenje pa je nejasno, pomanjkljivo, nerazumljivo in nepopolno.«

Ta trditev je iz tira vrgla drugega Novičevega odvetnika, Žigo Podobnika. Kaj po njegovem mnenju storiti s Sabličem, nekdanjim direktorjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je organizacijski del Generalne policijske uprave »in moramo že zato, ker je njegov interes, da potrdi trditve policije, podvomiti o nepristranskosti njegovega izvedenskega dela? Ker zaradi takih izvedencev lahko prihaja do krivičnih sodb, predlagam sprožitev nadzora nad Sabličevim delom in naj se ga tudi razreši kot sodnega izvedenca.«

»Jahajo na izmišljenih nebulozah«

Tožilstvo si s prepričevanjem sodnice o krivdi sedečega na zatožni klopi pomaga tudi z izjavo priče Aleša Farkaša, ki naj bi mu Novič dvakrat omenil, da ima seznam za fentanje, na katerem je pet ljudi, ki naj bi jih krivil za svojo odpoved na Kemijskem inštitutu. »Eden od ljudi s tega seznama je bil tudi Jamnik, ki ga žal res ni več, saj ga je umoril.«

Te besede Žgajnarjeve pa so razkačile odvetnika Hribernika, ki si je pomagal z rekom iz rimskega prava, da morajo biti v kazenskih zadevah dokazi jasni kot beli dan, »tožilstvo pa nima niti enega dokaza, zato je stavilo na obžalovanja vredno taktiko prikazati dr. Noviča kot zločinsko osebnost in zahrbtnega ter brezobzirnega morilca. Tožilstvo pa tudi jaha na izmišljenih nebulozah, kot je neka lista za fentanje.«

Žgajnarjeva je v zaključnih besedah podvomila o resničnosti izpovedi Novičeve hčerke, da je bil oče 16. decembra 2014 kakšno minuto po pol osmi uri, ko je odhajala od doma, v pižami na kavču. Vendar je hkrati prepričana, da je imel kljub temu dovolj časa, da je s kolesom zmogel pot do parkirišča Via Bone ter ob 19.40 zagrešil umor. Za dobra dva kilometra dolgo pot naj bi namreč po njenem potreboval dobrih pet minut. Odvetnik Hribernik ji je vrgel v obraz: »Tega ne bi zmogla niti James Bond in Superman, združena v eno osebo, kaj šele 60-letni nekoliko bolj obilen možakar.«

Oglasila se je še tretja Novičeva zagovornica, Hribernikova odvetniška pripravnica Monika Poje. Novič ima po njenem alibi do 19.33, ko naj bi torej hčerka zapustila dom, »če odmislimo čas, ko bi se moral obleči, pa je moral vsekakor vzeti orožje, oditi v kolesarnico po kolo in se odpeljat do Via Bone. Ko smo opravljali rekonstrukcijo, se je izkazalo, da je vse skupaj časovno nemogoče, saj bi se po najbolj idealnem scenariju na prizorišče umora pripeljal ob 19.41. Posnetki bližnjih nadzornih kamer pa pričajo, da je bil Jamnik v resnici umorjen v zadnjih sekundah 19.38.

In je torej popolnoma nedolžen, vztraja odvetnik Hribernik in dodaja: »Umor ni bil delo obsedenega posameznika, ampak dobro organizirana skupinska eksekucija.« Sodba bo razglašena ob 14. uri, Milko Novič pa je tudi včeraj ponovil besede, ki jih je izrekel že ob aretaciji pred skoraj dvema letoma in pol: »Popolnoma sem nedolžen. Nisem kriv.«

Žena in hči terjata

Od današnje sodbe bo odvisna tudi usoda premoženjskopravnega zahtevka, ki sta ga v kazenskem postopku priglasili Jamnikova žena Tatjana in mladoletna hčerka. Žena zaradi izgube bližnjega zahteva 33.819 evrov odškodnine, hčerka pa 30 tisočakov in 962 evrov mesečne rente do dopolnjenega 26. leta starosti. Umor ni bil delo obsedenega posameznika, ampak dobro organizirana skupinska eksekucija. 

 

Deli s prijatelji