JURKLOŠTER – Redkobeseden je bil Roman Gračnar, ko smo se pripeljali do njegove hiše v Marijini vasi pri Jurkloštru. No, pravzaprav do pogorišča, saj so od hiše, v kateri je živel, ostale le zunanje stene. Ognjeni zublji so mu namreč vzeli dom blizu ribnika na Marofu. Roman je skrušen postopal okoli hiše in od daleč opazoval zoglenelo ostrešje, ki je bilo pred dvema letoma povsem novo. In seveda leseno.
»Ja, streha je bila tako rekoč nova,« nam pove njegov brat Darko, ki je daleč naokoli znan po svoji žagi v Dobju, ukvarja pa se tudi s skobljanjem in impregniranjem lesa. Sreča v nesreči je le ta, da je Darko pred leti v neposredni bližini hiše, v kateri je nekoč živela njuna mama, postavil novo. Ta bo zdaj prišla še kako prav, saj bo lahko Roman vsaj začasno živel v njej.
V spopad 50 gasilcev
Šele jutro je razkrilo škodo, ki jo je povzročil požar, ki se je nekaj minut po 16. uri v ponedeljek razvnel na ostrešju stanovanjske hiše, velike 14 x 9 metrov. Ogenj so lokalizirali in pogasili člani domačega prostovoljnega gasilskega društva iz Jurkloštra, ki so se jim pridružili kolegi iz Laškega, Dobja in Planine. Jurkloštrski in laški gasilci pa so zatem gasili še posamezna žarišča, ki so se pojavljala.
»Z ognjem se je spopadlo 50 gasilcev, na požarišču smo imeli tri cisterne. Res je, da hidranta tam ni, a je na srečo v bližini dovolj velik vodohram, tako da z vodo ni bilo težav. Ogenj nam je uspelo kmalu pogasiti, a je objekt zaradi polivanja in notranjih vpadov žal povsem uničen,« nam je povedal Janez Lesičar, poveljnik PGD Jurklošter, ki je bil vodja intervencije.
Zakaj je zagorelo, so včeraj še raziskovali kriminalisti. Neuradno bi lahko bil kriv dimnik oziroma saje, ki so se nabrale v njem po dolgi in mrzli zimi. V dimniku je pri Gračnarjevih zagorelo že dan prej, a so skoraj običajen dimniški požar domači pogasili sami. »Čemu je naslednji dan znova zagorelo, ne vem. Morda je kakšna iskra še ostala od dimniškega požara, lahko da se je stopila kakšna električna žica. Je pa gorelo toliko bolj, ker je bil tudi strop lesen,« domneva Lesičar.
Gasilci so vse do 22. ure ostali na požarni straži. Lesičar je še dejal, da je bila to za domače gasilce ena od obsežnejših intervencij. Podobno so imeli lani, ko je v Blatnem Vrhu prav tako zgorela hiša. »Ko je enkrat vsa streha v plamenih, je težko veliko rešiti in smo tudi gasilci nemočni.«
Da je hiša Gračnarjevih gorela kot bakla in se je visoko v zrak vil gost črn dim, so nam povedali domačini, ki so opazovali od daleč in seveda slišali zavijanje gasilskih siren.
Še enkrat v obnovo
»Hišo, v kateri je brat živel sam, smo že dodobra obnovili. Približno polovico,« pove Darko. Ko je zagorelo, pa ni bilo nikogar doma. »Soseda je videla, da se je začelo kaditi, in nas o tem obvestila, takoj je poklicala tudi gasilce. In ti so prišli takoj za nami, a je bila hiša že vsa v ognju,« še pove Darko. In razmišlja, da je bila težava tudi ta, da je bil dvojni strop lesen, vmes pa izolacija, ki se je najverjetneje vnela zaradi vročine.
»Hišo smo počasi obnavljali. Nove so bile kopalnica in dve sobi. Letos smo nameravali obnoviti še drugo polovico, a nas je zdaj ta požar prehitel,« je ob našem obisku še povedal Darko, ki bo bratu pomagal pri obnovi.
»Zoglenelo ostrešje bomo seveda odstranili in tudi vse, kar je v hiši, potem pa bomo dali gor novo streho in uredili stropove iz gips plošč,« je včeraj v mislih že delal načrte Darko, ki bratu, ki nima službe, pomaga na vse načine. »Nekaj časa je delal v Šentjurju, zdaj pa občasno meni kaj pomaga. Pa tudi na kosilo pride k nam,« še pove Darko. Nihče ne dvomi, da si bo pridni Roman po požaru opomogel in si počasi obnovil svoj dom.