KRŠKO – Če ne bi bilo Mitka oz. Dimitrija, kot se uradno imenuje neki moški, Bolgarki Marii Krastevi ne bi bilo treba nikoli okušati pripora v ženskih zaporih na Igu. Tam je bila ves mesec, saj so jo na mejnem prehodu v Dobovi zasačili s španskimi dokumenti. Kje jih je dobila, ne ve nihče, se je pa izkazalo, da so bili dokumenti ukradeni. Lahko da jih je celo sama sunila, a tega ji niso mogli dokazati. So ji pa dokazali, da dokumenti niso njeni, da izvirajo iz kaznivih dejanj, in jo zaradi tega obsodili.
Bolgarka je priznala krivdo, vsega pa je pravzaprav kriv moški po imenu Mitko, kot ga je ljubkovalno poimenovala, sicer Dimitrij. On jo je namreč prisilil, da je poskušala prek Slovenije v Italijo spraviti dragocene dokumente, ki v teh časih pridejo še kako prav. Pri mejni kontroli na vlaku v Dobovi, kamor je kot potnica pripotovala Bolgarka, so policisti našli osebno izkaznico neke Španke ter osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in več kreditnih kartic nekega Španca. Obdolžena ni imela nobenega razloga, da bi v svoji denarnici nosila dokumente španskih državljanov. Dobila jih je od storilcev kaznivih dejanj in jih nameravala spraviti v Italijo, kjer so iskana roba. Ukradene bančne kartice se uporabljajo za bančne zlorabe, osebni dokumenti pa so v EU v času velikih migracij iskano blago za ponarejanje.
Čeprav je zagrožena kazen za prikrivanje do dveh let zapora, je sodnica Danijela Knez Molan sledila predlogu tožilca Bogdana Matjašiča, ki je predlagal deset mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Za tako kazen se je odločil zaradi njene mladosti in nekaznovanosti, upošteval pa je več ukradenih oz. prikritih dokumentov. Dolga preizkusna doba jo je doletela zato, ker se giblje po območju EU in se druži z ljudmi, ki se ukvarjajo s kaznivimi dejanji, kot je kraja dokumentov. Njen zagovornik Adam Molan je menil, da je preizkusna doba predolga, saj so bile vse listine preklicane in niso imele več nobene vrednosti.
Obsojena Maria je lahko po končanem sojenju veselo odšla domov. Toda ni bilo tako preprosto in veselo, kot bi lahko bilo, čeprav so ji sneli lisice, v katerih so jo pripeljali na sodišče, in bi lahko takoj užila svobodo. A svoboda nima prave vrednosti, če si brez dokumentov, brez prevoza in brez denarja, kot se je zgodilo Bolgarki, ki jo je nekje čakala mama, da jo odpelje v rojstno Sofijo. Sodišče ji je omogočilo, da je poklicala svojo prevoznico, sodni tolmač ji je bil na razpolago, pa še odvetnik Adam Molan ji je v roke stisnil bankovec, da je Bolgarka lahko lažje začutila svobodo.