FOTO: Marica sedem ur med življenjem in smrtjo

ŠPEHARJI – V ponedeljek, 1. maja, okoli desete ure dopoldne je na Jamarski reševalni službi zazvonilo, policija je zaprosila za pomoč pri iskanju pogrešane osebe, za katero so sumili, da bi lahko padla v jamo Brezno pri kraju Špeharji v občini Črnomelj.

Brata sta okoli sedme ure zjutraj pogrešila 61-letno mater Marico Štravs, ki se ni odzivala na klice. Da je nekaj hudo narobe, sta posumila potem, ko sta v kuhinji na prižganem štedilniku opazila polne lonce. Mati je za praznik dela navsezgodaj pristavila za kosilo, tako kot so to nekoč počele skrbne gospodinje.

Poklicala sta policijo in kmalu je nekaj deset reševalcev in gasilcev začelo reševalno akcijo. Preiskovali so bližnjo Kolpo in gozd, kjer sta dva znana vhoda v kraško jamo.

Brezna preiskovalo 19 jamarskih reševalcev

Kot nam je povedal vodja jamarskih reševalcev Damijan Šinigoj, je bližnja kraška brezna oziroma znane vhode v jame preiskovalo 19 jamarskih reševalcev iz Ljubljane, Kranja, Novega mesta in Postojne.

Okoli 11. ure se je jamar reševalec Anže Tomšič po vrvi spustil v jamo Brezno pri cerkvi sv. Trojice. »Gre za vhodno vertikalno brezno jame z dokaj širokim vhodom, globoko okoli 25 metrov, na dnu pa se jama nadaljuje s strmim meliščem,« je povedal Šinigoj in nadaljeval: »Tomšič v jami najprej ni opazil nobenih sledi padca pogrešane, a ko je posvetil v notranjost, jo je zagledal.« Kot je poudaril Šinigoj, je izkušenega jamarskega reševalca pogled na pogrešano, ki je bila v šoku, močno presenetil. »Moral jo je nekajkrat poklicati, da je odgovorila, bila je v globokem šoku.« Ker je bilo v jami mrzlo, je Tomšič slekel svoj kombinezon in jo pokril, nato pa poklical preostale reševalce, da so pripravili opremo in prihiteli na pomoč. Kmalu se je v brezno spustil še en jamar reševalec in skupaj sta pogrešani 61-letnici ponudila prvo pomoč.

Neverjetna sreča

Brezno je dokaj onesnaženo z različnimi odpadki in vejevjem, kar je poleg nepredstavljive sreče verjetno pripomoglo k preživetju poškodovanke: »Pogrešana je padla vertikalno 25 metrov globoko. Po naših izkušnjah je imela neverjetno srečo.« Jama je namreč globoka kar 88 metrov.

Reševalca sta ob robu dvorane očistila prostor, da sta tja potem premaknila poškodovanko in jo polegla na transportno vrečo. Oskrbela sta ji dve večji rani na glavi, iz katerih je krvavela, nato pa imobilizirala njeno zlomljeno roko v zapestju.

»V jamo smo potem poslali še nekaj odej, in to je bilo vse, kar smo lahko storili do prihoda zdravnice Jamarske reševalne službe Vesne Milojević,« je povedal Šinigoj. Ker je ženska tožila zaradi bolečin v prsih, kolku in gležnju, so s pomočjo vrvne tehnike v jamo spustili medicinskega tehnika, da ji je dal nekaj za omilitev bolečin.

Dr. Milojevićeva, tudi jamarska reševalka, se je v jamo spustila ob 13.40, pregledala ranjeno in dovolila njen izvlek, ženska je bila ob 14.30 že zunaj in v rokah reševalcev nujne medicinske pomoči ZD Črnomelj. Zaradi njenih poškodb so poklicali helikopter nujne medicinske pomoči, da jo je prepeljal v UKC Ljubljana.

Zadnja jamarska reševalka je iz jame prišla ob 15. uri. V akciji so poleg reševalcev sodelovali policisti PU Novo mesto ter gasilci PGD Črnomelj, Vinica, Stari trg, Prelesje, Sinji Vrh in Radenci.

Vodja reševalcev pri Jamarski reševalni službi Slovenije Walter Zakrajšek je pojasnil, da imamo v Sloveniji že več kot 12.000 odkritih in registriranih kraških jam. »Kar pomeni vsaj toliko vhodov, nekaj teh tudi navpičnih in zato nevarnih.«

Jamarski reševalci po besedah Zakrajška opravijo od 5 do osem reševanj: »V polovici primerov rešujemo živali, nekajkrat na leto pa tudi ljudi, ki zdrsnejo v brezno, največ je planincev in gobarjev, ki naletijo na nezavarovani vhod.« In zakaj vhodi niso zavarovani? »Prvič jih je preveč, drugič pa po izkušnjah sodeč zavarovan vhod v jamo še dodatno privlači pohodnike in turiste. Če ograje niso vzdrževane, so še bolj nevarne.«

V Sloveniji imamo 1200 jamarjev, od tega okoli 200 jamarskih reševalcev, 87 je aktivnih.