NOVO MESTO – Glasovi mučenega oslička, ki je slišal na ime Miško, so se tako glasno in moreče rezali v sicer mirno noč, da je bilo grozljivo. Tako mučni so bili ti glasovi, da je eden od prebivalcev novomeškega romskega naselja v Poganški ulici poklical policiste. Ko so prišli, so naleteli na grozljiv prizor. Kakšne tri leta star osel je ležal v krvi, po vratu je bil porezan, po stolčenem telesu pa ves krvav. Njegova krvnika sta se nad nemočno žival spravila kar s krampom in več kot deset minut tolkla po njem, da sta iz njega izbila zadnjo trohico življenja. Še prej pa sta mu z nečim ostrim prebodla oči, da je bila žival na poti do svojega konca nebogljena. Suroveža sta si zaželela njegovega mesa.
Psa odrli za v lonec Kruto mučenje mladega osla ni edino tovrstno dejanje na Dolenjskem. Eden od najodmevnejših primerov se je zgodil januarja 2015, ko sta Erika in Bogdan Brajdič iz romskega naselja Žabjak v Zafari pri Žužemberku ukradla ljubkega beagla, psičko Claro. Tatvino je videla občanka in takoj poklicala policiste, in ker je možem v modrem sporočila tudi registrsko tablico avtomobila tatov, jih je ta sled pripeljala v največje romsko naselje na Dolenjskem. Prizor, ki jih je pričakal, je bil šokanten. Psička, brez glave, nog in drobovja, je bila že v posodi, namočena v vodi in pripravljena za kuhanje. Bogdan Brajdič in njegova žena Erika sta dejanje priznala. Erika je že policistom povedala, da je psa Bogdan pokončal s sekiro, nato pa sta ga skupaj odrla. Oba sta bila obsojena na polletno zaporno kazen, in sicer samo zaradi tatvine, na tožilstvu pa so ovadbo za mučenje živali ovrgli s pojasnilom, da v spisu ni dovolj dokazov, da sta storilca psu po nepotrebnem povzročala trpljenje ali da sta z njim surovo ravnala. |
Ljubljenček za vnučke
Lastnika nesrečnega osla, upokojenca iz okolice Novega mesta, sta še danes pretresena, sploh ob misli, kaj je moral v zadnjih minutah preživljati njihov hišni ljubljenček. Nabavila sta ga zaradi svojih vnukov. Koliko ur so malčki preživeli s štirinožnim prijateljem, ga crkljali, hranili in ob njem rasli. »Nismo ga imeli za hrano, ampak zaradi otrok, za prijateljstvo. A to ni bil naš edini osel. V zadnjega pol leta so nam ukradli tri. Najprej prvega, potem sem nabavil drugega. Še tega so ukradli in kupili smo tretjega,« je dejal Alojz, ki ima hišo na robu vasi le lučaj od Novega mesta, tik ob gozdu, zato se nepovabljeni gostje kar pogosto peljejo mimo in opazujejo.
Njihov osliček je bil ponoči vedno v hlevu, zaklenjen. A tiste noči, bil je prvi maj lani, je Alojz pozabil zakleniti, zato se je do hleva odpravil ponoči, nekaj čez polnoči. Takrat je bil hlev prazen. Pa saj bi ga zagotovo ukradli, tudi če bi bil zaklenjen, kot so le nekaj dni prej pri sosedu iz zaklenjenega hleva neznanci ukradli dva jagenjčka. Alojz in njegova žena sta ob spoznanju, da so znova ostali brez osla, sicer omahovala, kdaj poklicati policiste, a sta jih kaj kmalu, ti pa so imeli zanju dobro in slabo novico: da so osla že našli, a niso vedeli, čigav je, a žal je poginil pod težo številnih udarcev.
V zadnjega pol leta so nam ukradli tri.
Storilec na kameri
Kruta tatova sta se nad žival spravila zunaj romskega naselja. »Bil je ubit na res grd način, vse je bilo krvavo. Kakšnih 500 metrov je bilo od naselja, v temi. Eden od Romov je potem prinesel vrv, da so žival po blatu, zemlji in pesku odvlekli do naselja. Najprej so ga Romi vlekli, saj se z avtom ni dalo povsem zraven, potem smo ga odvlekli s službenim vozilom,« je na sodišču dejal policist Joško Kraševec, ki je šel s kolegom Brankom Adlešičem v pomoč novomeškim kolegom. Oškodovanec je prav zaradi pogostih tatvin namestil videonadzor. Na posnetkih je jasno videti storilca, kako sta kar slabe pol ure opletala po dvorišču, očitno sta se zavedala, da je nameščena kamera, iz posnetka pa je bil prepoznan eden od storilcev – Kristjan Cojhter. Ta je sprva očitke iz obtožnega predloga, ki mu je očital tatvino in mučenje živali (za tatvino je zagrožena kazen do pet let zapora, za mučenje živali pa do dveh let), zanikal, potem pa se je premislil in dejanje priznal. Obsojen je bil na devet mesecev zapora, sodba pa še ni pravnomočna. Ko bo, bo tudi on na sodišču pričal kot priča in bo povedal, ali držijo očitki, da je bil z njim Janez Koca - Bunka, kot pravijo nekatere druge priče. Koca krivde ne prizna.
Oba sta stara znanca policije, sodišč in zaporov. Cojhter se je že zagovarjal zaradi ropa, obsojen je bil na slabo leto zapora, kot mladoletnemu mu je bil dvakrat izrečen ukrep nadzora organa socialnega varstva zaradi nasilništva, velike tatvine in poškodovanja tuje stvari, iz prevzgojnega doma Radeče pa je že pobegnil in – neverjetno – na begu je tudi zdaj, saj se ni vrnil s prostega izhoda.
Tudi Janez Koca, ki sliši na ime Bunka, oče petih otrok, je specialni povratnik, obsojen je bil zaradi premoženjskih deliktov in kaznivih dejanj z elementi nasilja, kar desetkrat pa je bil obsojen na zaporno kazen, nazadnje zaradi vloma in tatvine mesa iz mesnice v Črnomlju.
