FOTO: Je naokoli vozil Rožnate panterje ali le pil kavo?

LJUBLJANA – »Ker ste na prvem naroku spraševali, kdo sem jaz, sem vam prinesel potni list, da sem Petar Škoro,« je, tik preden je obljubil, da bo v petih minutah pojasnil vse, kar mu očita tožilstvo, povedal ljubljanskemu okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Gre za 41-letnega Srba, ki naj bi kot član razvpite balkanske roparske tolpe Pink Panthers oziroma Rožnati panterji sodeloval pri ropu ljubljanske draguljarne Malalan 3. februarja lani v središču Ljubljane. Razlog, da se je odločil dokazati identiteto s potnim listom, namreč tiči v tem, ker naj bi bil znan tudi pod drugimi imeni. Iz Interpolovega urada v švicarskem Bernu so namreč našim policistom sporočili, da naj bi se Škoro predstavljal kot Srđan Pajović. Naše tožilstvo mu ne očita, da je bil tistega dne v zlatarni in ropal skupaj z Ivanom Markovičem (in ne Milovanovićem, kot je sprva menilo tožilstvo – to je s spremembo obtožnice priimek popravilo), ki je še na begu, neznano osebo in Djordjejem Vostinićem, ampak le, da je okoli poldneva v bližini Prul v toyoti rav4 (to naj bi po prepričanju tožilstva v noči na 3. februar ukradel v Kopru) počakal na trojico pajdašev, ki so tja pritekli po ropu Malalana. Nato jih je odpeljal do pokopališča v Vodicah, kjer so vozilo pustili, se posedli v drug avto in zapustili Slovenijo.

Škoro zanika kakršno koli vlogo v ropu zlatarne ali po njem. V zagovoru je povedal, da je v Milanu obiskal svoja otroka iz prvega zakona in se srečal z znancem, ki ga je vprašal, ali lahko nekega Italijana Giovanija, ko se bo vračal v Srbijo, pelje v Koper. Giovani je šel tja kupit avto. Italijana je počakal in skupaj sta se vsak s svojim avtomobilom odpeljala proti Ljubljani. Sredi poti sta se, ker sta morala natočiti gorivo, ustavila na kavici, in takrat je Škoro sedel v Giovanijev avto, ni pa povedal natančno, za kateri avto gre. »Avto mi je bil všeč,« je povedal in nadaljeval, da je prišel z njim v Ljubljano, ga parkiral (ne ve natančno kje, ker naše prestolnice ne pozna), v enem od kafičev popil kavico in se po približno pol ure s svojim renault meganom odpravil proti Budimpešti ter naprej proti Srbiji. Hkrati je še opozoril, da mu v obtožnici očitajo, da je bil sedež nastavljen za vožnjo voznika, ki je visok 155 centimetrov. On pa je visok okoli 180 centimetrov. »Prvo, kar naredim, ko grem v vozilo, ki ga je pred tem vozila žena, je, da nastavim sedež, šele nato speljem. Nisem mogel voziti tega vozila niti ropati zlatarne. Pa me ropanje zlatarne niti ne zanima,« je zatrdil.

Najdene sledi
so od Pajovića

Na volanu vozila so forenziki našli DNK-sledi, ki pripadajo Pajoviću, na notranji ročici za odpiranje voznikovih vrat pa biološko sled treh različnih ljudi. Na parkirnem listu pa spet sled Pajovića. Sodnik je zato pričama iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija naložil, naj Škori vzamejo sledi in jih primerjajo z najdenimi ter poskušajo ugotoviti, ali se te ujemajo. Tako bi se končno lahko razjasnilo, ali gre za isto osebo.

Kot da že ne bi bilo dovolj zapleteno, sta za nejasnosti poskrbeli tudi dve priči, ki sta po dejanju moškega, ki je s krvavim madežem pritekel do toyote, prepoznali kot Škora. »Nič več ne razumem. V obtožnici piše, da naj bi sedel v avtu ter da se ropa zlatarne nisem udeležil. Da nisem bil krvav in da nisem tekel, ampak čakal v avtu. Zdaj pa se me obtožuje, da sem neposredno sodeloval v ropu,« je komentiral Škoro. Sodnik mu je odgovoril, da zgolj bere dokaze v spisu ter da je še prezgodaj za dokazno oceno. Obe priči bosta na naslednji obravnavi tudi neposredno zaslišani.