FOTO: Dve leti zapora za strel proti policistu

MARIBOR – Četudi je bilo med sojenjem 32-letnemu Siniši Franku veliko hude krvi, se je na koncu vse razpletlo precej mirno. Sodnica Danila Dobčnik Šošterič je možakarja iz Poljčan obsodila na dve leti in dva meseca zapora. Eno leto mu je prisodila zaradi preprečitve uradnega dejanja. Enako visoka kazen ga je doletela zaradi preprodaje prepovedanih drog in štirje meseci zaradi nelegalnega posedovanja orožja. Skupno kazen je sodnica nato znižala za dva meseca in Sinišo Franka za dva meseca več kot dve leti poslala za zapahe. »Ni razloga, zakaj ne bi verjeli policistu, da je obtoženi s pištolo meril vanj,« je razložila sodnica. Zatem pa še podkrepila obsodilno sodbo, tako da je obtoženemu odvzela posedovano orožje, ga oprostila plačila sodnih stroškov, a mu hkrati tudi podaljšala pripor.

Zahtevala tri leta

Tožilka Mateja Artenjak je bila v zaključnem govoru prepričana, da je Siniši Franku dokazano, da je policistom preprečil uradno dejanje, potem ko je sredi lanskega leta med hišno preiskavo zračno pištolo najprej usmeril proti policistu Aleksandru Hajšku, zatem pa še izstrelil naboj. »Obtoženi je sprožil z jasnim namenom, da policista zadene,« je sodišču razlagala tožilka. In vse skupaj podkrepila z natančnim opisom dejanja, nato pa terjala obsodilno sodbo. Zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi je za Sinišo Franka predlagala kazen 18 mesecev zapora, skupaj z obsodbo zaradi posesti prepovedanih drog in orožja pa naj bi enotna kazen znašala tri leta zapora.

Četudi je obtoženi Siniša Frank na sojenju molčal, je tik pred zaključkom dokaznega postopka dejal: »Žal mi je, da se je tako razvilo. Da imam zaradi teh nekaj 'rož' zdaj take težave.« Zato pa je bil obtoženi veliko bolj zgovoren pred preiskovalnim sodnikom, kjer je poudarjal, da se je med letoma 2003 in 2011 že štirikrat zdravil na psihiatričnem oddelku mariborske bolnišnice. Velike težave pa je imel tudi zaradi alkohola, saj ga je redno užival že od sedmega razreda osnovne šole. Na dan naj bi spil od šest do dvanajst velikih steklenic piva. A alkohol ni bil edina opojna substanca, ki jo je redno užival. Vsak dan naj bi konzumiral tudi najmanj pet gramov marihuane.

Podedovana pištola

Ker so med hišno preiskavo zasegli 23 sadik indijske konoplje, 400 gramov posušenih vršičkov in več kosov kratkocevnega orožja, zagovornik obtoženega, odvetnik Rok Keršič, ni imel lahke naloge. A se je v zaključnem govoru osredotočil na druge stvari: »Sadike konoplje je legalno kupil v Avstriji, orožje pa je podedoval od dedka in je bil nanj zelo čustveno navezan. Potem ko je sprožil prazen strel, je položil pištolo na tla. Šlo je za dejanje v afektu, s katerim ni mogel preprečiti uradnega dejanja.« Zatem pa pokazal, da se je namesto na oprostilno sodbo vrgel v izpodbijanje sodne odredbe za hišno preiskavo.

Po njegovem prepričanju jo je policija pridobila s pomočjo prirejenih dokazov. »Postopek so sprožili na podlagi dveh anonimnih prijav, nato naj bi policista z razdalje 20 metrov zavohala marihuano in slišala ventilacijske naprave, sum pa so pozneje še podkrepili z domnevno nadpovprečno porabo električne energije v stanovanjski hiši Frankovih,« je še dejal odvetnik Rok Keršič. Po izreku sodbe pa je bil vidno razočaran in se je že na glas ukvarjal z mislijo na pritožbo: »Sodbo težko komentiram, saj še nisem videl njene obrazložitve. Višina kazni se mi zdi pretirana.«

»Obama je 
največji terorist«

Mama obtoženega, Gordana Frank Ibrahimi, je spremljala vse sodne obravnave svojega sina. Ne samo da ga zagovarja, poleg vsega se je bila celo pripravljena spustiti v besedni dvoboj s policistom. Prepir se je vnel o tem, češ da naj policisti ne bi dovolili družini Frank Ibrahimi tragičnega jutra na pomoč poklicati odvetnika. Toda policisti so trdili, da ni tako, in na koncu je po soočenju vpletenih obveljala njihova verzija. Že med sojenjem sta namreč policista Aleksander Hajšek, na katerega je obravnavanega jutra streljal Siniša Frank, in Zvonko Galun sodišču razložila, kako se je vedel obtoženi. »Po streljanju me je Siniša spraševal, ali me je kaj strah, medtem ko je mati pripomnila, da bi kot policist moral ločiti, ali gre za pravo ali zračno pištolo. Edini razlog, da nisem sprožil, je bil, da so za njim stali starši,« je vidno pretresen razlagal Aleksander Hajšek. Njegov sodelavec Zvonko Galun pa je dejal, da je bil Siniša Frank sovražen in je izražal negativna mnenja do države in policije. Med drugim naj bi se drl, da je »Obama največji terorist, ki bi ga bilo treba ubiti«. Veliko naj bi imel povedati tudi čez slovensko državo, ki naj bi bila »zafurana in se je treba iz nje odseliti«. Ko je Zvonko Galun na roki obtoženega videl tatu z napisom »kolji škife« (policiste, op. p.), ga je vprašal, zakaj tak tatu. »In kaj mi je odgovoril? Ker je to treba narediti.«