BALONARSKA TRAGEDIJA

FOTO: Država naj prevzame del odgovornosti za nesrečo

Objavljeno 02. maj 2017 16.00 | Posodobljeno 02. maj 2017 16.03 | Piše: Aleksander Brudar

Nevihta, ki je bila kriva za nesrečo balona na Ljubljanskem barju, se je hitro približevala.

V nesreči balona, ki ga je pilotiral Miro Kolec, je umrlo šest ljudi. Foto Marko Feist

LJUBLJANA – »Zdi se mi, da je bil en tak poseben pojav,« je o nevihti, ki se je 23. avgusta 2012 po sedmi uri zjutraj približevala območju severno od Ljubljane oziroma brniškemu letališču in ki je s seboj prinašala tudi veter, ki je bil na koncu kriv za tragično nesrečo balona, ki ga je pilotiral Miro Kolenc in v kateri je umrlo šest ljudi, povedal poklicni pilot in inštruktor letenja Marijan Jandrok. »To je bil izjemno hiter prihod nevihte. Zelo hitro se je gibala. Po navadi gredo nevihte precej počasneje,« je povedal pred ljubljansko okrožno sodnico Sinjo Božičnik, ki Kolencu sodi zaradi očitkov tožilstva, da je iz malomarnosti zagrešil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.

Jandrok je še povedal, da je tistega jutra s kandidatom tudi načrtoval šolski polet z letalom, in ko je še pred sedmo uro zjutraj pregledoval vremensko napoved, na njej ni bilo mogoče videti neviht. Deset minut čez sedmo je spet pogledal radarsko sliko in na njej opazil nevihto na meji med Slovenijo in Italijo. Nato je poklical meteorologa na Brnik, in ta mu je povedal, da bo nevihta v pol ure dosegla osrednje slovensko letališče, kar se je res zgodilo. Polet s kandidatom je odpovedal. Kolenc, ki je skupaj z 31 potniki na krovu toplozračnega balona odletel ob 6.50, trdi, da se močnih neviht ni dalo predvideti. Tožilstvo Kolencu očita, da je vzletel, kljub temu da se je napovedovala nevihta, da je letel na višini, za katero ni imel dovoljenja, ter da ob pristanku ni upošteval varnostnih navodil proizvajalca in stroke.

Na prostor za priče je stopil Toni Stojčevski, preiskovalec letalskih nesreč in incidentov. Pri končnem poročilu komisije, ki je preiskovala nesrečo, je, kot je poudaril, na dan nesreče sodeloval le pri pregledu tako imenovanega sektorja A, ko je balon prvič trčil ob tla. Drugače je pri delu komisije skrbel za proceduralno pravilnost od osnutka končnega poročila do njegove izdaje. Preden je začel odgovarjati na vprašanja obrambe, se je obrnil proti obtožencu in, kot je povedal, želel razčistiti, kdo vse sedi v dvorani, tudi če so med njimi predstavniki medijev. Ko je od Kolenčevega zagovornika Borisa Grobelnika dobil odgovor, da so poleg javnosti v dvorani prisotni tudi sodnica, tožilka in odvetnik obtoženega, je Stojčevski pojasnil, da mu je zelo pomembno zaščititi interese preiskovalnega organa kot neodvisnega. »In določene informacije je podal član komisije, pilot balonar, te pa odstopajo od poslanstva člana take komisije,« je dodal in še, da je ta član komisije, ki ga ni natančno poimenoval, domnevamo, da je imel v mislih Miloša Filimonovića (ta je pričal, da je Kolenc po prvem trku izgubil nadzor, drugi pristanek pa izvedel »na hojladri«, pri čemer je menil, da vreme ni bilo krivo za nesrečo, ampak odločitve pilota), informacije medijem predstavil v smislu iskanja krivde in odgovornosti, česar pa član komisije, kot je še dodal, ne more delati. Do prihodnjega nadaljevanja glavne obravnave bo sodišče poskušalo dobiti prav vso dokumentacijo na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo, ki je bila podlaga za oblikovanje končnega poročila.

Da bi del odgovornosti za nesrečo morala prevzeti država, je že v preiskavi menil balonar Milan Šercen. Prepričan je, da ministrstvo ne bi smelo izdati dovoljenja za tako velik balon. »Kot če bi dovolili plovbo 100-metrski ladji po Ljubljanici,« je ponazoril in dodal, da bi seveda lahko nekaj časa plula, nato bi se zaletela v most.

Deli s prijatelji