FOTO: Arino pripeljali v krčih, z opeklinami in nezavestno

KRANJ – Mirzan Jakupi ob vsaki privedbi na sodišče izstopa iz vozila zavoda za prestajanje kazenskih sankcij bolj bled, njegova partnerica pa si nadene mrk pogled in že tretjo obravnavo zaradi smrti male Arine Kardašević je popolnoma brez besed. Oba za kruto smrt še ne triletne deklice julija lani v sebi nosita pravo resnico, ki se javno še ni razodela. 
Tokrat so bila na vrsti pisna pričevanja zdravniške ekipe, ki je 2. julija 2016 reševala Arino, tudi izpovedi Francija in Marka Krajnika. Oba, oče in sin, sta zdravnika jeseniške splošne bolnišnice. Sin, specializant družinske medicine, je odhitel na teren, oče, specialist pediater, je Arino sprejel v bolnišnici. 
»S tehnikom sva takoj po sprejemu klica odšla na Slovenski Javornik, sosedje so nama pokazali vrata, ta so bila odprta,« je zapisal Marko Krajnik: »Moški v stanovanju nama je pokazal, kje je deklica, in dejal, da to traja kakšno uro. Povprašal sem ga o poškodbah, pa je odvrnil, da se je udarila v koleno. O poškodbah glave ni povedal nič. Tega moškega sem spraševal o stanju deklice, da bi pridobil podatke za potrebno pomoč otroku. Ta moški ni dal nobenih odgovorov, rekel je le, da jo je tako našel. Deklica je bila v temačni sobi, ležala je na jogiju na tleh, ob njej je bila polomljena otroška posteljica. Trzala je z rameni, zenice so bile neodzivne, lahko bi šlo za epileptični napad. Vprašal sem ga, ali se je udarila v glavo, a je ta moški to zanikal. Deklica je med prevozom v bolnišnico bruhala. Tik pred transportom je prišla dekličina mati, bila je histerična in jokala je.«

Oče Franci Krajnik je dodal: »Bil sem dekličin pediater, tako tudi njenih sestric. Nikoli prej nisem pri njej opazil znakov epilepsije. Tri tedne pred smrtjo sem srečal njeno mamo, poznal sem jo, in jo opozoril, da Arino čaka še eno cepljenje, ki bi moralo biti opravljeno že decembra 2015. Odvrnila mi je, da bo to uredila.« 
Zdravnica Petra Rupar, ki je bila tistega dne dežurna kirurginja, je opisala: »Sklicali smo celotno reanimacijsko ekipo. Deklica je bila ob prevzemu nezavestna, a v krčih, kar je znak, da je nekaj narobe z možgani, najsi gre za bolezensko stanje ali poškodbo. V krvi je imela 80 odstotkov kisika, desna zenica je bila široka, ni reagirala. Med pregledom smo opazili stare rane po nogah in medenici, tudi opekline. V pol ure je bila deklica pripravljena za transport v Ljubljano.« Slišali smo še, da so že ob prvem slikanju glave zdravniki spoznali, da ima v drobceni glavici mala Arina dva hematoma. »Znotraj med lobanjsko skorjo in možganovino se nabira kri, ugotovljeno je bilo, da gre za staro in novo kri, torej za dva hematoma, dve poškodbi možganov, akutnega, ki je šele nastal, in kroničnega, ki je starejšega datuma nastanka.« 
Za konec še enega nizanja grozljivih podrobnosti o smrti male jeseniške deklice dostavek radiologinje Tine Vipotnik iz sodnega spisa: »Starejši hematom je nastal pred mesecem, mlajši dva do tri dneve nazaj. Kaj ju je povzročilo? Glede na položaj in velikost gre za poškodbo tretje osebe. Otrok se ni samopoškodoval.«

Devetnajstega maja se bodo na prostoru za priče pojavile tri osebe, ki so močno povezane z obema osumljencema: Ibadete Jakupi, bivša žena Mirzana Jakupija, Sabiha Alibabić, mati Sande Alibabić, ter Senad Kardašević, oče umrle Arine. 
Končajmo s podatkom, da je Mirzan Jakupi poleg tega, da je svojo nekdanjo ženo že pred časom opozarjal, da naj se pazi, kako bo pričala, pisal tudi soobtoženi Sandi Alibabić, kjer naj bi bilo napisano tudi, kaj mora povedati na sodišču.