LJUTOMER – Okrajni sodnik ljutomerskega okrajnega sodišča Boris Kolmanič je dobil v roke precej bizarno zadevo, a jo je kljub vsemu rešil brez težav in zapletov, saj je sodba že postala pravnomočna, ker sta se tožilec in obsojeni odpovedala pritožbi. Sodil je namreč 43-letnemu Darku Rudolfu, dipl. inž. prometa in učitelju vožnje, ki še nikoli ni bil kaznovan.
Po zaslišanju obtoženega Rudolfa in izvedbi predvidenih dokazov je sodnik odločil, da je kriv, da je »iz malomarnosti poškodoval električni vod in tako povzročil motnje v preskrbi prebivalstva z električno energijo. Dne 25. marca je okrog 8.30 v Ulici Nade Rajh v Ljutomeru obrezoval veje dreves, med in pod katerimi so potekali električni vodi, ki jih je sicer videl, ni pa ravnal s potrebno pazljivostjo, celo zavedal se je, da veja lahko pade na električni vod. A je lahkomiselno predvideval, da se to ne bo zgodilo, pa je veja kljub temu pretrgala vod, brez električne energije pa je ostalo 32 odjemalcev.«
S tem je obdolženi storil kaznivo dejanje poškodovanja javnih naprav, za kar mu je po 2. odstavku 318. člena KZ-1 (kdor uniči, poškoduje ali odstrani električne vode, plinovode, vodovode, toplovode, naftovode, telekomunikacijske naprave, podmorske kable, kanalizacijske naprave in naprave za varstvo okolja ali druge podobne javne naprave in tako povzroči motnje v preskrbi prebivalstva ali gospodarstva) grozila denarna kazen ali zapor do enega leta. Sodnik Kolmanič mu je izrekel pogojno zaporno kazen v trajanju dveh mesecev s preizkusno dobo enega leta. Prav tako je izrekel stransko denarno kazen 760 evrov, ki jo mora plačati v treh mesecih. Poravnati bo moral še stroške kazenskega postopka, ki s sodno takso znašajo 146 evrov.
Po razglasitvi sodbe je sodnik razložil bistvene razloge zanjo ter podučil stranke o pravici do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, a sta se okrožni državni tožilec Borut Horvat in obdolženi Darko Rudolf pravici do pritožbe odpovedala.
Sodnik je Rudolfu pojasnil še, da lahko denarno kazen »poplača« na alternativni način, in sicer z družbenokoristnim delom, kar je Darko Rudolf tudi sprejel.
