PTUJ – Po domala 12 letih boja z državo, podobnega donkihotovskemu boju z mlini na veter, je nekdanji šef ptujskih tožilcev Marjan Glavar vendarle dobil svoje (vsaj denarno) zadoščenje. Možakar, ki se je medtem invalidsko upokojil, je od slovenske države terjal 148.000 evrov odškodnine, ker se je pred 11 leti v kazenskem postopku in celo 28 dni v priporu znašel po krivici. Policiji in tožilstvu očitkov, da je šef tožilcev jemal podkupnino in med drugim tesno sodeloval z razvpitim Josipom Lončaričem, znanim predvsem po aferah, povezanih z ilegalnimi prebežniki čez »zeleno« mejo, namreč ni uspelo dokazati, zato so maja 2007 pregon proti njemu ustavili.
Takrat bi se Marjan Glavar lahko vrnil na staro delovno mesto, vendar tega ni storil
Imel je hude zdravstvene težave, po njegovih besedah jih je prebivanje v priporu še bolj pospešilo, zato se je invalidsko upokojil, od države pa po sodni poti julija 2008 zahteval odškodnino. Zaradi neupravičenega pripora 28.000 evrov, 70.000 za uničeno zdravje ter 50.000 za razžalitev dobrega imena in časti. Prvostopenjsko sodišče je oktobra lani odločilo, da je razumna odškodnina zanj 53.400 evrov, kar je z obrestmi vred znašalo 82.662 evrov. Pred dnevi so o odškodnini odločali višji sodniki in se odločili podobno kot sodnik na prvi stopnji. Višje sodišče je potrdilo delo svojih podrejenih. Ker je medtem pod dravskim mostom preteklo še nekaj vode in so se obresti še povečale, Glavar lahko pričakuje, da mu bo država, zdaj ko je sodba pravnomočna, izplačala najmanj slabih 84.000 evrov. Dlje ko bo odlašala z izplačilom, višji bo njen dolg do nekdaj uglednega tožilca, ki ga je pred sodiščem zastopal stari odvetniški maček Viktor Osim.
Pravobranilka Lucija Gorišek Perc je v tem postopku vztrajala pri stališču, da bivšemu šefu ptujskih tožilcev škode ni povzročila država, temveč mediji s svojim poročanjem in da naj Glavar odškodnino zahteva od časopisnih in televizijskih hiš. Vendar mediji proti njemu niso sprožili kazenskega postopka in ga tudi niso vtaknili v pripor, zato je Glavar o predlogu pravobranilstva venomer ponavljal: »Medijev ne bom tožil, prepričan sem, da je bil postopek proti meni politično motiviran.« Da država ne more prevzeti krivde za to, kar so pisali mediji, se je v sodbi strinjal tudi sodnik Janez Žirovnik, ki je spisal prvostopenjsko sodbo.
A sodnik je hkrati poudaril, da so mediji o tožniku poročali ravno zaradi neutemeljenega odvzema prostosti v zvezi s kazenskim postopkom, ki ga je država vodila proti njemu. »Da primer ni pozabljen, je mogoče ugotoviti še zdaj, ko je v konkretni pravdi zanimanje medijev še vedno precejšnje,« je v sodbi spomnil sodnik Žirovnik.
