Bivša veleposlanica 
upravičeno odletela

LJUBLJANA – Ne le da je bila popolnoma zakonito obsojena zaradi povzročitve hude prometne nesreče, po ponovljenem sodnem postopku so zdaj nekdanji veleposlanici Slovenije v Bosni in Hercegovini Nataši Vodušek z ljubljanskega delovnega sodišča sporočili še, da jo je tudi na zunanjem ministrstvu popolnoma zakonito doletela odpoved delovnega razmerja.

Tako je Voduškova izjavila na sojenju, ki je proti njej potekalo na kazenskem oddelku okrajnega sodišča v Ljubljani: »Seveda nisem bila pijana in seveda sem bila sposobna za vožnjo, saj nisem nič pila in nisem prevozila rdeče luči.« 
Toda dokazi v kazenskem spisu so pričali drugače. V noči na 13. oktober 2008 je s službenim avtom z diplomatskimi tablicami zapeljala skozi rdečo luč v sarajevskem križišču. Bila je pijana, v sebi je imela 1,75 promila alkohola, ko je silovito trčila v levi bok starejšega mercedesa, s katerim se je skozi zeleno pravilno pripeljal 47-letni Sarajevčan Nijaz Zorlak. Ta je komaj preživel, Voduškovo pa so obsodili na leto dni zaporne kazni.

Delodajalci so jo kajpak kmalu odpoklicali iz Sarajeva, a je še kar nekaj časa delala v Mladiki kot namestnica vodje sektorja za vzhodno Evropo in srednjo Azijo. Potem pa so ji leta 2013 izročili delovno knjižico. Razloga sta bila dva: pri njih ne more biti več zaposlen nekdo, ki bo zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z delovnega mesta, in drugi, porušeno je bilo medsebojno zaupanje med njo in sodelavci na ministrstvu.

S tožbo se je nato Voduškova spravila nad delodajalca in vsaj v prvi etapi zmagala. Na delovnem sodišču so ugotovili, da so na MZZ uradno obvestilo okrajnega sodišča o tem, da je njihova uslužbenka pravnomočno obsojena na eno leto zapora, prejeli 27. junija 2013, a so bili pristojni že vsaj 22. maja tega leta seznanjeni, da bo zaradi prestajanja zaporne kazni z dela odsotna več kot šest mesecev. Kljub temu so ji sklep o izredni odpovedi vročili šele 8. julija 2013, to je po preteku 30-dnevnega roka, kar pomeni, da je bila prepozna in zato nezakonita, je bilo razsojeno leta 2015. Voduškovi so prisodili 55.000 evrov odškodnine, v ta znesek so poleg vseh zapadlih plač všteli tudi denarno povračilo 18.471 evrov bruto, saj se zaradi porušenega medsebojnega zaupanja ne bi mogla več vrniti na staro delovno mesto.

Državni pravobranilci so se pritožili in višje sodišče jim je pritrdilo, da je za vprašanje pravočasnosti izredne odpovedi odločilnega pomena seznanjenost delodajalca z dejansko odsotnostjo delavca z dela, in ne zgolj seznanjenost z izdajo pravnomočne sodbe. Razlog za izredno odpoved o zaposlitvi v primeru kazni zapora namreč ni vezan na pravnomočno sodbo, zaradi katere mora biti delavec več kot šest mesecev odsoten z dela, temveč je bistveno le, ali bo delavec zaradi prestajanja takšne kazni odsoten več kot pol leta.

Primer so vrnili delovnemu sodišču v vnovično odločanje, in tam so obrnili ploščo ter razsodili, da je bila Voduškovi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena zakonito in pravočasno. Razlog za odpoved je bila pravnomočna obsodba na leto dni zapora, torej bi bila več kot šest mesecev odsotna z dela, kar je po zakonu o delovnih razmerjih razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kazen zaradi povzročitve prometne nesreče je Voduškova sicer začela prestajati julija 2013, po devetih mesecih pa so jo predčasno izpustili iz zapora.