IZPOVED

Bivša Marjanova o življenju morilca

Objavljeno 12. junij 2013 10.32 | Posodobljeno 12. junij 2013 10.33 | Piše: Sebastijan Ozmec

Za Slovenske novice sta spregovorili Branka Gudalovič in mala Tia.

Hiša groze v Kasazah pri Žalcu, kjer sta pred desetimi dnevi ugasnili dve življenji. Foto: Črt Majcen/Novice

CELJE – Pred dnevi je na pogreb svojega nekdanjega partnerja Marjana Verdeva, ki je pred desetimi dnevi v Kasazah pri Žalcu ustrelil 30-letno partnerico Uršo Hrovat, nato pa sodil še samemu sebi, iz tujine prišla njegova bivša ljubezen, 33-letna Branka Gudalovič z njuno 12-letno hčerko Tio. Le dan za tem, ko sta se Branka in Tia na pokopališču v Grižah, kjer je pokopana tudi Marjanova mama, ob drugih svojcih poslovili od 45-letnega očeta in nekdanjega partnerja, sta veliki Marjanovi ljubezni odprli dušo.

Mladostna ljubezen

Branka in Marjan sta se spoznala, ko sama ni štela še niti 18 let. Skupaj sta bila pet let in v tem času se jima je rodila hčerka Tia, ki jih danes šteje dvanajst. Kot nam je povedala, je bil takrat Marjan povsem umirjen, sama pa še mladostniško vihrava. Takrat sta Marjana zanimala samo služba in dom, njo pa druženje in zabava. »On je hotel, da se poročiva, jaz sem bila pa mlada in nisem bila za to. Njega sta zanimala samo služba in hiša, v katero je vlagal denar. Nisva živela skupaj, saj še nisem hotela oditi od staršev. On je pravzaprav takrat živel še s Sandro, s katero ima sina Saša. Saj veste, kako je pri moških ... Poskusijo z eno, pa ne gre, pa poskusijo še z drugo,« nam je pojasnila, kako je bil najbolj sveži slovenski morilec nekdaj razpet med dvema ljubeznima.

Na koncu je vendarle pristal z Branko. Šlo jima je pet let. Pozneje sta še enkrat poskusila, a enostavno ni šlo več. »Počutila sem se preveč utesnjeno. Saj veste, samo dom in družina, in sem rekla, da ne moreva več biti skupaj. Nisem ga pustila zaradi drugih vzrokov, ampak predvsem zato, ker je bil preresen zame. Še v diskoteko ni hotel z mano. Takrat je bil on star toliko, kot sem jaz zdaj. Šele zdaj ga razumem,« pravi 33-letnica.

Vroče razmerje

Branka pravi, da so jeziki ljudi včasih malce zlobni in prehitro posplošujejo stvari. Pravi, da Marjan ni bil nikoli ženskar. Ljudje so tako prehitro sklepali, ker je pač imel otroka z različnima partnericama. Kot je opazila, se je spremenil za tistim, ko se je zapletel z nesrečno Uršo, ki je prejšnji teden končala pod njegovimi streli. »Ko sem ga pustila, je bil zelo razočaran. Ampak sem mislila, da se ima zdaj fino, ker ima Uršo ... Ni bil babjek, ni bil slab človek, res ne! Urša pa je bila res problematična punca in ga je rada pila.« Skupaj z njo se je spremenil tudi Marjan, danes meni Branka Gudalovič.

Njuna zveza je bila burna

Kakor je slišala Branka, ga je Urša pogosto tudi varala: »Lani sem slišala govorice po Celju, da ima drugega, pa sploh nisem mogla verjeti, ker je bil Marjan tako ponosen moški. Rad se je postavljal in lepo oblačil. Nista bila za skupaj, ni bila za njega. Prej je bil urejen in miren, nato se je pa zapustil, pa kaditi je začel …«

Razmerje med Marjanom in Uršo je bilo večkrat tudi – milo rečeno – vroče. Kot je Branki povedal Marjanov sin Sašo, je večkrat v preteklosti posegel vmes, da ne bi bilo nasilja med njima. »Sašo mi je rekel, da je Marjana večkrat odpeljal od nje, ker se je pač napila in mu je težila. Že ob desetih zjutraj je bila pijana. To vidiš enkrat, dvakrat, potem ti pa ni več všeč, te vse mine, je rekel. Tudi Marjan je rekel, da mu je bilo najhuje, ko je prišel zvečer iz službe, ona pa je bila mrtvo pijana. Drugače je bila fajn punca, a ko je bila pijana, je bila pa težka.«

Usodnega dne pa ...

Marjan do Branke ni bil nikoli nasilen. »Nikoli me ni udaril. Ko sem ga jezila, se je samo obrnil in šel, niti kregati se ni želel z mano.« Pištolo je Marjan Verdev, podjetnik iz Kasaz in morilec, resda imel, ker je bil nekdaj zaposlen kot častnik v slovenski vojski. Zanjo je imel vse potrebne papirje. »Bil je ponosen, da ima dovoljenje za pištolo. Vedno jo je nosil s sabo. Imel jo je kar v avtu. Z njo ni grozil, ampak veste, kako je, ko človek vidi pištolo. Se pač ustraši. Imel jo je pa ves čas v etuiju.« V garažo je Marjan pripeljal velik debel hlod, v katerega je rad streljal. Večino časa je tam hranil tudi pištolo. In verjetno ni naključje, da se je streljanje, ki je pripeljalo do dvojne smrti, zgodilo prav v garaži. »Urša je bila divja. Saj vidite, kaj se je zgodilo. Pravijo, da sta se vozila po cesti in kar streljala v zrak ... Rekli so tudi, da je bila preveč korajžna, ko se je napila. Počutila se je močno.«

Branka predvideva, da sta se Marjan in Urša usodnega dne sprla, prepir pa je pač ušel z vajeti in se končal tragično, tako, kot si najbrž nihče ni želel. Kot poznavalka razmerja ugiba, da sploh ni nujno, da je Marjan nalašč ustrelil Uršo, temveč da bi se nesreča lahko zgodila med prerivanjem in prepirom v garaži, kjer so ju našli mrtva. »Dovolj pove dejstvo, da so v hiši našli veliko sledi strelov. Očitno sta se morala ruvati, kregati, kakor koli že. Tudi če se naboj odbije od stene, lahko človeka ubije.«

Mati Marjanove hčerke verjame, da mu je bilo tiste usodne noči pred desetimi dnevi izjemno žal za storjeno. »Ko je videl, kaj je storil, se je pokesal. Sebe ni ustrelil v afektu. Šel se je oprhat in preobleč, potem pa se je poleg njenega trupla ustrelil. Verjetno mu je bilo žal.«

»Marjan je imel še veliko volje do življenja in kopico načrtov. Tudi s Tio sta se že zmenila, da bo prišla k njemu in bosta cele počitnice skupaj, poleti kar pet tednov. Na koncu pa tako ...« Tia pa je dodala: »Na koledarju si je že označil 5. julij, ko bi prišel pome. In bi skupaj praznovala moj rojstni dan …«

Deli s prijatelji