LJUBLJANA – Tudi ljubljansko višje sodišče se je za okrajnim očitno strinjalo z enim od odvetnikov v aferi Baričevič – dr. Blažem Kovačičem Mlinarjem –, da je teorija ljubljanske specializirane tožilke Dragice Kotnik, češ da je bil ljubljanski zdravnik Saša Baričevič 2. februarja 2010 žrtev umora, v katerega so bili vpleteni ljudje, »niz fantastičnih domnev, tožilka iz stavka v stavek ponuja več fantastike«.
Toda predstavnica organov pregona storilcev kaznivih dejanj je bila zagotovo prepričana, da ji bo uspelo s pritožbo in da bodo višji sodniki vsaj razveljavili oprostilno sodbo za ljubljanska policista Dušana Mikolčeviča in Aleša Conradija ali ju zaradi nevestnega dela v službi celo spoznali za kriva ter obsodili na pogojni zapor. Če bi namreč Mikolčevič kot vodja ogleda kraja dogodka na Oražnovi v Ljubljani in Conradi kot dežurni policist na OKC svoj poklic opravljala dovolj vestno in o sumih kaznivih dejanj obvestila dežurnega tožilca ter preiskovalnega sodnika, da bi ta potem imela pravico priti na kraj dejanja, bi se v nadaljnji preiskavi dogodka kaj lahko izkazalo, da ne bi več obveljala resnica, da se je uglednež spravil nad svoje bulmastife, ti pa so vzeli zakon v svoje roke. Šlo naj bi torej za podli umor, v katerega je bil vpleten človek. Ta je, je bila teza organov pregona, v Baričevičevi hiši omamil zdravnika, ga slekel, spravil na dvorišče, vzdražil pse in jih naščuval nanj, potem pa podtaknil umetni penis ter na vrat na nos pobegnil s prizorišča.
Zanj ni bil usoden človek, ki naj bi ga slekel ter nanj naščuval bulmastife
Tožilka se sicer v zgodbi ni zadovoljila le s pritožbo na višjo sodno instanco, na Generalni policijski upravi in v Nacionalnem preiskovalnem uradu je celo zahtevala, da primer znova odprejo in začnejo preiskovati sum umora. A tam so jo le formalno vzeli resno, nato pa ji vnovič odgovorili, da je šlo za dogodek, ne pa kaznivo dejanje.
Tako je v začetku minulega leta razsodila tudi okrajna sodnica Metka Popivoda in policista oprostila, pravnomočni pečat na zadevo pa so zdaj torej udarili tudi pritožbeni sodniki ter za Mikolčeviča in Conradija izrekli oprostilno sodbo. Po mnenju obrambe je bilo tak razplet ene medijsko najbolj razvpitih zgodb v zadnjih letih tudi pričakovati. Če bi sodišče odvetnikom prisluhnilo že pri ugovoru zoper obtožni predlog proti policistoma, bi lahko vse skupaj končali, še preden se je sploh začelo za davkoplačevalce precej drago sojenje. Po mnenju odvetnika Kovačič Mlinarja je bilo namreč že vse od začetka jasno, »da sploh ne gre za očitano kaznivo dejanje, ker preiskovalni sodnik in državna tožilka nista imela pravice, da prideta na ogled, ampak kvečjemu dolžnost«.
