SPET SKUPAJ

Zmagala je ljubezen

Objavljeno 23. junij 2014 17.14 | Posodobljeno 23. junij 2014 17.15 | Piše: E. B.

Michael Douglas in Catherine Zeta-Jones sta zakon spet postavila na noge.

Zakonca sta le začasno ločena.

Pred enim letom so zaokrožile govorice, da je enega od najslovitejših hollywoodskih zakonov konec, toda Michael Douglas in Catherine Zeta-Jones sta dokazala, da je njuna ljubezen močnejša kot kadar koli. Zvezdnika, ki sta lani kakšnega pol leta preživela ločeno, sta zdaj skupaj vsak prosti trenutek, povedo dobro obveščeni, s svojima najstniškima otrokoma, enajstletno Carys in trinajstletnim Dylanom, pa sta jo pred dnevi mahnila tudi na oddih v Španijo.

Otrokom pove vse

Slovita družina tam redno preživlja poletne počitnice, največkrat pa se odpravijo na Majorko, kjer se lahko pohvalijo še s svojo vilo. In če sta bila Michael in Catherine še pred meseci dokaj skrivnostna glede težav v svojem štirinajstletnem zakonu, sta nedavno spregovorila o svojih pogledih na skupno življenje in morebitne preglavice, ki pa lahko prerasejo v nepremostljive ovire. »Pomembno je, kako si razporejaš čas: ali se boš ukvarjal z neznanci, samo zato, ker si ne želiš biti neprijazen? Ali ne bi raje vse energije vložil v svojega partnerja in se ne oziral na preostali svet?« je povedala valižanska igralka, medtem ko je njen mož pojasnil, da je s starostjo modrejši: »Potem ko si v karieri že nekaj dosegel, nisi več toliko obremenjen s cilji. In vsekakor je bolje, da čim prej pokažeš spoštovanje do svojega partnerja, da ga začneš ceniti. Zakon je kakor orhideja ali kaj podobnega, kar potrebuje skrbno nego: raste, a če jo zanemariš, oveni.«

Razodel je tudi, da pred otrokoma nima skrivnosti, z njima deli tudi težave: »Razvila se je cela znanost o tem, kaj smeš povedati otroku in česa ne. Vse bolj se nagibam k temu, da jim povem vse. Ko nastopijo težave v odrasli zvezi, si običajno prizadevamo, da bi otroku prizanesli z resnico. Ampak otrok ve. Vse. In veste kaj? Resnico tudi zmore prenesti. Takšno je pač življenje.« Priznal je še, da sam ni nezmotljiv, a dokler si zmoreš to priznati, ni z napakami prav nič narobe: »Napako je treba najprej priznati, potem pa se iz nje učiti in rasti.«

Deli s prijatelji