SLOVO IGRALCA

Stiska Robina Williamsa: že v otroštvu je bil osamljen, čutil se je nevidnega

Objavljeno 13. avgust 2014 12.06 | Posodobljeno 13. avgust 2014 12.06 | Piše: Ma. F.

Robin Williams si je vzel življenje, medtem ko je njegova žena Susan spala v sosednji spalnici.

»Nikoli ne bom razumela, kako je lahko bil tako ljubljen, pa vseeno ni našel ljubezni v svojem srcu, da bi ostal,« je v izjavi zapisal eden od otrok včeraj tragično preminulega igralca Robina Williamsa, ki se je v svoji hiši v kraju Tiburon obesil s pasom za hlače. Zak Williams (31), Zelda Williams (25) in Cody Williams (23) so globoko pretreseni nad samomorom ljubljenega očeta, piše Daily Mail.

»Ni besed, ki bi opisale ljubezen in spoštovanje, ki ga čutim do očeta. Svet brez njega ne bo več isti. Pogrešal ga bom in ga s sabo vzel kamor koli bom šel, do konca svojega življenja. Vedno se bom veselil najinega ponovnega snidenja,« je zapisal najmlajši sin Cody.

»Oče je bil, je in vedno bo ena najbolj prijaznih, radodarnih in nežnih duš, kar sem jih kdaj spoznala. Ne samo moj, ampak ves svet, je malce bolj temačen, manj barvit in manj smešen, ker ga ni več,« pa je zapisala hči Zelda.

Žena spala v sosednji spalnici

Igralca je žena Susan Schneider nazadnje videla v nedeljo okoli 22.30, ko je odšla spat. Robin se je zaklenil v drugo spalnico. Naslednji dan ob 11.55 ga je mrtvega našel asistent.

Susan ga zjutraj ni videla, saj je morala po opravkih in je mislila, da njen mož še spi. Njegov asistent je nato ob 11.45 postal zaskrbljen, zato je vdrl v spalnico in igralca našel mrtvega v sedečem položaju, s pasom okoli vratu. Na levem zapestju je imel več ureznin, na tleh pa so našli žepni nož s krvjo na njem.


Osamljenost

»Včasih sem mislil, da je najhujše v življenju ostati sam. Pa ni. Najhujše je biti obkrožen z ljudmi, ob katerih se počutiš samega.«

To je njegova izjava iz filma Najboljši očka na svetu (World’s Greatest Dad), v katerem je igral Lancea Claytona.

 

Grozljivo podstrešje

Robin se je vse življenje trudil, da bi pobegnil pred svojimi otroškimi strahovi. Preganjal ga je spomin na temačno in strašljivo podstrešje v hiši njegovih staršev v Michiganu. Tam je tudi razvil burno domišljijo, takrat pa se je tudi prvič pojavil grozljiv občutek osamljenosti. Kot odrasel je začel posegati po alkoholu in drogah. Postal je zasvojen z rekreacijo in videoigricami. Njegova obsesija z delom je bila tako samouničujoča, da je imel pri 58 letih večji poseg na srcu. Bolj ko se je želel izvleči iz depresije, bolj ga je vlekla vase. Njegova odrešitev je bila prav komedija, za katero je verjel, da je božansko darilo. Rekel ji je iskrica norosti. Pred izgorelostjo se je boril z jemanjem kokaina, s čimer je lahko svoje komedijantske nastope odigral poln energije. Droga pa ga je kmalu oropala zadovoljstva in ga naredila paranoičnega.

Prepuščen sam sebi

Williams je bil sicer osamljen otrok, njegovi bogati starši so imeli bolj malo časa zanj. »Naj bi bil samo viden, ne pa tudi slišan,« je dejal nekega dne. Njegova mama Laura je bila nekdanji model in se je rada družila z ljudmi, zato je bila pogosto zdoma. Tudi kadar je bila doma, je bil Robin bolj kot ne prepuščen družinski pomočnici, temnopolti Susie. Igralec se je Susie spominjal z globoko simpatijo.

»Bila je ljubeča, vendar stroga,« je nekoč dejal. Njegov najbližji prijatelj je bil pes Duke, Robin pa si je tako zelo želel družbe, da je poskušal svojega štirinožca naučiti govoriti, da bi se lahko skupaj igrala skrivalnice. Večino svojega prostega časa se je zadrževal na podstrešju hiše, to je bilo namreč edino mesto, kjer so mu dovolili, da se igra z igračami. Podstrešje je bilo temačno, tla so škripala, Robinu pa se je zdelo, da sliši glasove in stopinje. Pomočnica Susie mu je povedala, da so tam duhovi.

Tudi njegov oče Robert se je bal podstrešja. Z njim je preživel zelo malo časa, najbolj pa je hrepenel po materini ljubezni. Želel si je, da bi jo nasmejal. Naučil se je, da lahko to stori, če oponaša svojo babico, vendar je bilo takšnih trenutkov zelo malo. V najstniških letih je nato odkril resnično moč komedije. Starši so pričakovali, da bo postal diplomat, njega pa je zanimala igra. Spoznal je, da lahko s svojo bogato domišljijo razveseljuje ljudi. Našel je pozornost, po kateri je vedno hrepenel ...

Deli s prijatelji