Slone je pripeljala k 
papežu po blagoslov

Na svet je privekala v senci cirkuškega šotora, klovnu Riccardu Orfeiu in Violetti Arati. A četudi je 21. decembra 1931 rojena Miranda nato zakorakala po edini logični poti, po poti cirkusantva, je prerasla okvire cirkuške zabave in postala blagovna znamka. Kot oglje črni lasje, dvignjeni vrh glave, močno naličen obraz z živo rdečimi ustnicami in očmi, obrobljenimi s črnim kajalom. To je postal sinonim cirkusa, njen obraz pa eden najbolj prepoznavnih v Italiji. In četudi je le dober mesec pred 84. rojstnim dnem utonila v večni spanec, bo večno živela kot italijanska kraljica cirkusa. Tista kraljica, ki je na vatikanski Trg svetega Petra pripeljala slone po papežev blagoslov.

Svojo pot je začela že pri šestih kot akrobatka na trapezu in konjih, ljubezen do cirkusa in drugačnega, malce nomadskega življenja je nikdar ni zapustila. In čeprav se je že leta 1961 zaobljubila Walterju Nonesu, krotilcu živali, v zakonu sta se jima rodila sin Stefano in hčerka Lara, je bila njena družina veliko širša. Vanjo so spadali vsi cirkuški zabavljači in živali, v zameno za lagodnejše življenje jih ni zapustila niti po kapi leta 2006 in niti kljub svoji že častitljivi starosti. V krogu svojega cirkusa je bila vse do smrti. Umrla je namreč tam, kjer se je počutila doma – po sobotni predstavi, v svoji mobilni hišici v Brescii.

Bila je cirkuška artistka. Cirkus je iz šotora ponesla na televizijske zaslone. Leta 1960 je zaplavala tudi v igralske vode, se pojavila v več kot 40 filmih, celo ob slovitih imenih italijanske kinematografije, kot je Marcello Mastroianni, filmski kritiki pa so bili prepričani, da bi lahko, če bi se odločila za igro, postala tako velika zvezda, kot je bila Sophia Loren. A četudi je njena prva ljubezen veljala cirkusu, je bil filmar Dino De Laurentiis tisti, ki je ustvaril njeno podobo, kot jo pozna ves svet. Po njegovem predlogu si je nadela estradno ime Moira in on ji narekoval videz, ki zdaj sije s plakatov.