Med filmske zvezde je priplaval po reki krvi in obdan z vonjem gnijočega (človeškega) mesa. Postapokaliptična grozljivka 28 dni pozneje, v kateri smrtonosen virus spreminja ljudi v zombije, ki v psihotičnem morilskem besu iztrebljajo človeštvo, je namreč tista, ki je irskega igralca Cilliana Murphyja izstrelila med filmsko elito. Morda je naključje ali ne, v tistem času je zvezdnik še poslednjič zagrizel v meso, nato pa minulih 15 let živel predvsem od sadja, zelenjave in žitaric.
Riba ali srna
»Vegetarijanec sem bil kakšnih 15 let. A k tej odločitvi me niso prignala etična ali moralna vprašanja. Bilo me je strah, da z mesom ne bi dobil bolezni norih krav,« pripoveduje modrooki lepotec, ki pa se je zdaj otresel svojih strahov in vnovič zarezal v zrezek. Zaradi svoje umetnosti.
Igralci morajo prepričljivo odigrati svoje vloge, kilograme izgubljati in spet pridobivati, kar nikoli ni preprosta naloga. Za Cilliana je morda bila še za odtenek zahtevnejša, saj je moral zaradi serije Peaky Blinders še koreniteje kot njegovi stanovski kolegi spremeniti prehranjevalni režim. Se po nasvetu svojega osebnega trenerja in dolgoletnega vegetarijanca spet vrniti k uživanju mesa. »Ustvarjalci serije so bili malce nervozni, da sem preveč mršav, da bi lahko prepričljivo odigral lik Tommyja Shelbyja, vodje birminghamske tolpe Peaky Blinder. Menda sem bil videti kot suhljat irski poba,« pravi Cillian, ki je pod budnim očesom trenerja sicer začel pridobivati mišično maso. A počasi in premalo opazno, zato mu je trener svetoval, naj začne spet jesti meso. In začel je precej velikopotezno, ne s pustim piščancem, ampak aromatično divjačino. Seveda po nekaj kozarčkih za pogum. »Pred večerjo, prvo mesno večerjo po 15 letih, sem popil nekaj koktajlov. In ko mi je natakar dejal, da imam na izbiro ribo ali divjačino, a da priporoča slednje, sem sprva sicer omahoval, a se nato odločil za srno. Odlična izbira. Meso je bilo izjemno!«
.
