Hollywoodsko legendo kriminalk Petra Falka je pri 83 letih doletela usoda igralskega kolega in nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana. Zadnja leta je živel odmaknjeno v varovani ustanovi, minuli vikend je mirno zaspal na svojem domu v Beverly Hillsu. V pomečkanem deževnem plašču in s starim, kihajočim francoskim kabrioletom je ob koncu norih 60. let minulega stoletja domala čez noč postal kultna osebnost detektivk, ki niso gradile na akciji, marveč na klasičnem delovanju malih sivih celic. Poročnika Columba je poznal ves svet, menda nobene tovrstne nanizanke ni gledalo več ljudi in generacij, tudi pri nas je bil zelo priljubljen.
Na videz raztresen, s cigaro v kotičku ust, z naivnim pogledom, obrabljeno beležko ter dolgouhim in trmastim basetom, ki ga je klical kar Pes, je razreševal najbolj zapletene umore. Z lupinami trdo kuhanega jajca v žepu in pogostim citiranjem gospe Columbo, ki je nikoli nismo videli, se je pri svojih žrtvah živo zanimal za povsem praktične reči in jim spretno nastavljal zanke. Ko jih je dovolj zmedel, je sledil znameniti stavek: »Just one more thing (Samo še nekaj) …« in jih povozil. Med letoma 1968 in 2003 je nenavadnega inšpektorja v več sklopih upodobil kar 68-krat. Zaigral pa je tudi v 40 celovečernih filmih, bil dvakrat nominiran za oskarja ter prejel več drugih odmevnih nagrad.
Od kuharja do detektiva
Želel je v vojsko in postati tajni agent, a so ga povsod zavrnili. Ne le zaradi steklenega očesa, tudi sicer ni ustrezal podobi nevarnega moža: nižje rasti, čokat in nenehno tuhtajoč v pomenku s samim seboj se je odločil, da bo svoje sanje uresničil na velikem platnu in televizijskih zaslonih. Odraščal je v italijanski četrti New Yorka in zaradi vloge Columba so ga mnogi pripisali med priseljence s škornja. Sam ni nikoli povsem jasno razkril izvora, mama naj bi prihajala z območja med Rusijo, Madžarsko in Češko, oče je bil potomec poljskih Judov. Ko mu je bilo tri leta, so v njegovem desnem očesu odkrili tumor, uspešno so ga odstranili in pozneje vstavili stekleno oko. Kljub temu se je razvil v zelo ambicioznega športnega mladeniča, a je bil s 168 centimetri bil prenizek za oboževano košarko. Po zavrnitvi v vojni mornarici je bil dve leti kuhar na trgovski ladji. Kodrolasec je igral v rockerski skupini, manj se je postavljal s končanim študijem literature in političnih ved. Delal je v finančnem ministrstvu, da ga je odklonila Cia, ni bilo krivo njegovo umetno oko, temveč v času McChartyjevega »lova na čarovnice« dejstvo, da se je več mesecev zadrževal v vzhodnoevropski komunistični državi. To je bila Jugoslavija (bil je namreč v delovni brigadi), menda je spoznal tudi Slovenijo. Po zasebnem igralskem študiju je igral na Broadwayu, leta 1958 je dobil prvo manjšo vlogo v Hollywoodu. Ko je ob koncu njune kariere snemal z legendarnima Frankom Capro in Johnom Cassavetesom, je bil za stranski vlogi v filmih Podzemlje (1960) in Spodnjih deset tisoč (1961) nominiran za oskarja. Obetala se je velika kariera, poročil se je s koncertno pianistko Alyce Mayo. Po 17 letih sta se razšla, druga žena je postala 23 let mlajša kolegica Shera Danese, ki jo je spoznal med snemanjem Columba.
Po kriminalkah akti
Igral je v Sedmerici proti Chicagu in Veliki dirki okoli sveta (1965), Bitki za Anzio (1968) in Gradu v Ardenih (1969), njegovi partnerji so bili Frank Sinatra, Tony Curtis in Jack Lemmon. Leta 1987 ga je Wim Wenders povabil v film Nebo nad Berlinom, zadnji film je posnel 2008. Kot Columbo se je s posebnim veseljem loteval močnih in vplivnih, zlasti sodnikov, politikov, menedžerjev, uspešnih igralcev ali čarovnikov. Najdaljši niz so posneli po letu 1978, ko je zlata doba televizijskih detektivk že minila, ko so njihov prostor zasedle kičaste družinske limonade in mladinske komedije.
Falk, s katerim je bilo zaradi njegove trme in samovolje zelo težko delati, se je večkrat pritoževal, da ni več kakovostnih scenarijev in zgodb. Ko so po daljšem premoru leta 1989 začeli snemati nov niz epizod, je bilo težko najti rekvizite, tudi legendarnega peugeota s platneno streho so že prodali, našli so ga pri nekem zbiralcu v Ohiu, oguljeni plašč je visel v Falkovi omari. Ko so serijo 2003. dokončno umaknili, se je Peter Falk predal skrivni strasti – slikanju. Na platnih je najraje upodabljal ženske akte, nastalo je tudi precej hudomušnih portretov in avtoportretov. Po zmedenih nastopih in govorih v javnosti so mu zdravniki diagnosticirali težko obliko demence. Stanje se mu je naglo slabšalo, nekdanja in druga žena sta se neizprosno spopadli za skrbništvo in premoženje, razglasili so ga za neprištevnega, večino denarja pa je romalo v njegov sklad za socialno pomoč.
