Monty Python spet v živo

Ena od najslavnejših zasedb v zgodovini komedije bo tokrat zadnjič na odru zabavala občinstvo. Monty Python se bo poslovil z nastopi v londonski Areni O2.

Tisti, ki jim je uspelo dobiti vstopnice, bilo jih je 20.000, so si prvo predstavo lahko že ogledali. Ker pa jih je zmanjkalo že v rekordne 43,5 sekunde, so se člani kolektiva, John Cleese, Michael Palin, Eric Idle, Terry Jones in Terry Gilliam, odločili, da slovo raztegnejo na deset nastopov.

Naslov predstave Monty Python Live (Mostly): One Down Five to Go se navezuje na število preživelih članov (pet) in Grahama Chapmana, ki je umrl za rakom leta 1989.

Prva predstava je bila prvega julija, zadnja pa je načrtovana za 20. julija in jo bo mogoče spremljati v živo. Komedijanti so se vrnili z nekakšnim kolažem najbolj smešnih skečev letečega cirkusa. A britanski kritiki niso bili vsi navdušeni nad prikazanim. Kritik pri The Independentu John Walsh, ki se je predstavil kot veliki oboževalec, je svoje idole kritiziral, kar je počel s težkim srcem, kot je povedal. Zapisal je, da gre za »obupno leno produkcijo«, in jim namenil le dve zvezdici. Monthy Python »počiva na lovorikah in ga ne zanima predstavljanje novega programa«. Med predstavo so ga zmotile tudi animacije (v njih je bilo videti znanstvenika Stephena Hawkinga), ob katerih se je spraševal, kam so šli nastopajoči. »So se morda malo ulegli?« Medtem so pri The Expressu menili, da so ustvarili zgodovino, in jih ocenili s petimi zvezdicami. Guardian jim je dal tri, saj ga je razočaral scenarij. »Niso vložili veliko truda v posodabljanje scenarija,« je zapisal njihov novinar Peter Bradshaw. A je kot oboževalec monthypythoncev dodal, da »moraš imeti srce iz kamna, če ne uživaš vsaj malo, ko jih znova slišiš«. Telegraph je najprej pohvalil kombinacijo skeča o mrtvi papigi in prodajalni sira, nato pa igralce še pokritiziral: »Starost ni skrotovičila zloveščih animacij Terryja Gilliama, ampak kamere, ki so na velika platna na obeh straneh odra prenašale vsak gib nastopajočih, niso mogle skriti pomenljive resnice: sic transit gloria Monty. John Cleese je bil hripav, Terry Jones se je moral zanašati na kartončke in na trenutke so bili videti izgubljeni v spektaklu.«

Navdušenci so med predstavo navijali za mrtvo papigo, bili priča španski inkviziciji, na koncu pa je odmevala pesem Always Look On the Bright Side of Life, medtem ko je bilo videti Kristusa na križu.