Lennon bi šel z moškim, če bi mu bil dovolj všeč

Skoraj ni bolj opevane in zloglasne romance od tiste, ki je povezala Johna Lennona in Yoko Ono. In verjetno bi se še vedno vsako jutro stiskala med rjuhami, če ne bi življenje zvezdnika, ki bi letos praznoval 75 let, 8. decembra 1980 ugasnilo pod streli Marka Chapmana. A četudi Yoko nikdar ni dvomila o moževi ljubezni, je prepričana, da so ga vsaj občasno in delno privlačili tudi predstavniki istega spola. Podobno kot njo. »Ogromno sva se pogovarjala o tem in dognala, da nas je verjetno večina biseksualcev. A da hkrati večina to plat skriva, zakoplje vase, ker tako pač narekuje družba.«

Z Brianom v Španiji brez seksa

Pisalo se je leto 1963. Lennon, tedaj sveže poročen s Cynthio Powell, je s homoseksualno usmerjenim Brianom Epsteinom, menedžerjem legendarne skupine The Beatles, odšel na dopust v Barcelono, kaj se je tam dogajalo, pa vesta le onadva. Četudi so mediji o tem razpredali na dolgo in široko, še zlasti ker naj bi bil eden izmed Epsteinovih povodov, da je hotel postati njihov menedžer, privlačnost, ki jo je čutil do Lennona. »Šla sta v Španijo, ob vrnitvi pa so ju vsi spraševali, ali sta skočila med rjuhe. Seveda jim je John odgovarjal pritrdilno in prepričana sem, da ga je Brian poskušal zapeljati, vseeno pa mislim, da nista seksala,« pravi Yoko in pridaja, da ju je povezovala močna vez, skoraj romanca, ki pa je nikdar nista telesno potrdila. Verjetno zato, ker je moral človek Lennona privlačiti tako telesno kot osebnostno. »Mislim, da si Briana preprosto ni želel. Tistega leta, ko so ga ubili, mi je namreč povedal, da je imel priložnosti iti z moškimi, a ga pač nihče ni dovolj privlačil.«

Vdova bi sicer lahko dala roko v ogenj, da njen John nikoli ni okusil telesne ljubezni z moškim, četudi hkrati meni, da je v njem tlela ta želja. V prvi vrsti, ker sta oba veliko dala na telesno privlačnost. »Nimam močne seksualne želje po ženskah, a ne zavračam ideje o ljubezni med pripadnikoma istega spola. Ne nazadnje je bila nama obema z Johnom izjemno pomembna privlačnost. Veliko sva dala na lepoto.«

Še vedno v strahu

Minilo je že skoraj 35 let, odkar je s štirimi naboji v sebi na pločniku pred manhattansko stavbo obležal Lennon. A četudi mnogi romajo na ta kraj kot na kraj njegove smrti, je v Yokinih mislih stavba bolj povezana z lepimi kot grdimi spomini. Zaradi česar se temnolaska nikoli ni odselila. »Nikoli ne bi mogla živeti drugje. Slab spomin je sicer res grozljiv, a hkrati me na stanovanje, ki sva si ga delila, veže ogromno lepih trenutkov. Delila sva si ga vsak dan, vsako sobo, tu je ogromno stvari, ki jih je ljubil in se jih dotikal. Ti spomini premagajo grozo,« je povedala vdova, ki pa se kljub vsemu nikdar ni otresla strahu, da bi lahko tudi ona postala tarča atentatorja. »Lahko sem srečna, da nisem umrla skupaj z Johnom. Kaj bi se v tem primeru dogodilo z njegovim sinom Seanom?« A čeprav so Chapmanu že osemkrat zavrnili pogojni izpust iz jetniške celice, je vendar še vedno oprezna, skoraj kot žival, ki jo lovijo. »Naj sem doma ali zunaj, nenehno sem pazljiva, z očmi na pecljih. Če je Chapman to storil enkrat, lahko tudi drugič. Morda mene, morda Seana, ta skrb vsekakor obstaja. Čeprav verjetno ni bil toliko nor, kot je bil prepričan, da to dela z nekim namenom. Z namenom ubiti Johna Lennona.«