Lauren Bacall: globok glas in čutnost v vsakem gibu

Globok glas, prepojen s skrivnostnostjo in neizrečenimi obljubami. Čutnost v vsakem gibu. Pogled izpod trepalnic, ki je vsakogar prikoval na mesto. Ali preprosteje – Lauren Bacall. Karizma, ki jo je izžarevala pred kamero in za njo, presega omejitve časa, na velikem platnu pa bo živela večno. Toda v torek, 12. avgusta, se je za eno še poslednjih zvezd zlate dobe Hollywooda čas na tem svetu iztekel. »Bila je izvirna, neponovljiva. A čeprav jo bomo na filmu lahko gledali vedno znova, jo bomo vseeno pogrešali,« je ob smrti usodne filmske zapeljivke dejala Barbra Streisand. Ena izmed mnogih, ki so se ob zvezdničinem slovesu zavili v spoštljivo črnino.

Prvenec usoden za kariero in ljubezen

Dovolj je bila le ena izjava. »Saj znaš žvižgati, kajne, Steve? Le ustnice stisneš skupaj in pihneš,« je v filmskem prvencu Imeti in ne imeti daljnega leta 1944 dahnila Humphreyju Bogartu. In se iz neznanega dekleta čez noč prelevila v zvezdo ter zakorakala na pot legende. Tedaj pa se je rodila tudi ena od najlepših ljubezenskih zgodb, kakršne smo morda lahko videli le na filmu. V trenutku, ko je očarljivka prišla na snemanje, je zapeljivi Bogart, ki so se mu ženske metale pod noge, vedel, da je naletel na pravo. Na eno in edino, ki se je izkazala tudi za njegovo zadnjo. Čeprav sta ju ločevala kar četrt stoletja in Mayo Methot, Bogartova žena številka tri. »Stala sva drug ob drugem, se šalila, ko se je nenadoma sklonil, mi objel obraz in me poljubil.« In zapečatil njuno usodo. Leto pozneje sta že zakorakala pred oltar in dvanajst let, do zvezdnikove smrti, dokazovala, da prava ljubezen ni le utvara. »Pomenil mi je vse na svetu,« je o moškem, ki ji je spremenil življenje, ga obrnil na bolje, dejala Bacallova, zavedajoč se, da njuna ljubezen nikdar ne bo umrla. »Če kar koli potrebuješ, samo zažvižgaj,« je v spomin na rojstvo njune romance vgravirala na moževo žaro. Pozneje se je sicer romantično zapletla tudi z moškim sinjega pogleda Frankom Sinatro ter zaobljube večnosti dahnila še Jasonu Robardsu Jr., a za njeno srce je vedno obstajal le eden.

Legende so mrtve!

Ameriški filmski inštitut ji je podelil naziv legende, česar pa nikdar ni sprejela odprtih rok. »Tega naziva, predalčkanja nikakor ne maram. Poleg tega pa – ali niso legende mrtve?« je menila igralka, katere kariera, ovenčana z nagradama tony, se je razprostirala prek šest desetletij, a je najvišje priznanje prejela komaj pred petimi leti. Častnega oskarja, s katerim se ji je filmska srenja poklonila kot »eni od osrednjih zvezd zlate dobe filma« in ki je ostarelo igralko navdal s srečo. Ne le zaradi ultimativne potrditve, ki jo je prejela od kolegov, ampak tudi ker jo bo, pri tedaj rosnih 85 letih, »doma čakal moški«.

Vsekakor je eno od najbolj zvenečih imen sedme umetnosti, ki pa bi lahko donelo še glasneje, če ji poti ne bi prekrižal Humphrey. »Ko sva se poročila, sem privolila, da bom kariero postavila na drugo mesto. V nasprotnem primeru me namreč ne bi popeljal pred oltar,« je dejala fatalka sedme umetnosti, ki pa odločitve nikdar ni obžalovala. »Brez Humphreyja bi imela boljšo kariero, a ne tudi lepšega življenja.« Življenja, ki se je zdaj končalo zaradi kapi. »Z iskreno žalostjo, a hkrati hvaležnostjo v srcu sporočamo, da je preminila Lauren Bacall,« so sporočili njeni predstavniki za stike z javnostjo, njen odhod pa je potrdil tudi sin Stephen, ki pa mu bridkost lajša zavedanje, da je odšla z lahkim srcem. »Živela je čudovito življenje. Čarobno.«