FOTO: Napadov panike se
je otresla z boksom

Prepričana je bila, da preživlja močan srčni napad in da so ji štete minute. Vsi znaki so bili namreč pravi. Mravljinčenje. Srce ji je divje razbijalo, kot bi hotelo skočiti iz prsi. Borila se je za vsak vdih, grlo ji je stisnilo, kot bi jo davile močne roke. 
»To je bil, milo rečeno, najbolj čuden čas mojega življenja,« se trenutkov prvega napada panike spominja britanska glasbenica Ellie Goulding. Čuden čas, saj jo je pred sedmimi leti, ko jo je glasba izstrelila med svetovne zvezde, preplavila tesnoba, ki so jo spremljali napadi panike. Čeprav se je teh s pomočjo terapije in zagrizene telesne vadbe zdaj otresla, jo pred nastopi še izdajo živci in se ji v telo prikradejo prvi znaki prihajajočega napada. A sčasoma se je paniko še pred izbruhom nekako naučila zadušiti.

Leta 2010 je blondinkin glas prvič zadonel na svetovnih glasbenih lestvicah, le slabega pol leta pozneje pa je že milo odzvanjal na poročnem sprejemu verjetno najslavnejše poroke tega stoletja, ko sta si večno ljubezen obljubila princ William in njegova Kate Middleton. Vsekakor zagotovilo, da je zanjo od tistega dne vedel ves svet. 
»Bila sem navdušena, nedvomno! Uresničile so se mi dolgoletne sanje, da bom svojo glasbo nekdaj lahko delila s svetom. A vendar, vsega je bilo preveč, vse se je odvijalo prehitro. Zdaj sem še živela doma, že naslednji trenutek v Londonu. A moje novo življenje pop zvezde nikakor ni bilo tako glamurozno, kot so menili prijatelji iz domačega kraja,« priznava Ellie, ki jo je posrkalo v vrtinec napadov panike.

»Skrivaj sem bila hude čustvene in duševne notranje boje,« je priznala. Včasih tako srdite, da ni bila več sposobna zapustiti lastnega doma. Najhuje je bilo, da nikoli ni vedela, kdaj jo bo zajela panika. Prikradla se je lahko kadar koli, brez opozorila. »Mislim, da je bila povezana s tem, da nisem dovolj verjela vase. Strah me je bilo, da nisem tako dobra pevka, kot so bili drugi očitno prepričani. In več ko se je od mene pričakovalo, močnejši je bil strah, da bom vse pustila na cedilu, vključno sebe.«

Napadi so bili najmočnejši na začetku, ko še ni vedela, kako naj se bojuje proti njim. Točko preloma je dosegla lani, ko jo je ob čustvenih in telesnih naporih izdalo telo. Da ni tvegala izgube glasu, je morala odpovedati niz koncertov. Kar pa je bila morda sreča v nesreči, saj se je še močneje posvetila telesni vadbi in v njej odkrila najmočnejše orožje proti tesnobi. 
»Obožujem naval adrenalina, ki pride s športno dejavnostjo,« pripoveduje in nadaljuje, da je začela vse več časa preživljati v telovadnici, kjer je pod vodstvom trenerja pilila svoje veščine v boksu in kikboksu. »Več ko sem vadila, bolje sem se počutila v svoji koži. A ni šlo za to, da bi želela spremeniti svoj videz ali preoblikovati telo. Ker sem se počutila močnejšo, je to vplivalo na moje notranje počutje. Krepilo se ni le moje telo, ampak tudi samozavest.«

Najboljše zdravilo je torej našla v športu, čeprav priznava, da jo pred nastopi še vedno mrzlo obliva. A se je to zdaj naučila krotiti. »Potrebovala sem precej časa, a sem končno sprejela, da nisem edina, ki jo pred nastopom izdajo živci in zvije trema. A me ta vsaj ne ohromi več. Naposled sem začela verjeti vase. In v svoj dar.«