V soboto zvečer, ko je ura odbila osem, so na svoj račun prišli ljubitelji festivala Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Popevka. Žal ne vsi. Bil je večer užitkov, morda celo presežkov, a za elito glasbenih strokovnjakov, ljubitelje zahtevnih vokalnih akrobacij, izjemno zapletenih aranžmajev za orkester, v katere je bilo vloženih veliko znanja in garanja, za poslušalce odličnih inštrumentalistov, ki so imeli pred seboj veličastno partituro, odigrali so jo točno po protokolu in doživeto. V vsem tem je uživala srenja strokovnjakov in študentov kompozicije. Ostali s(m)o bili zaradi razvedrilne oddaje nekoliko zamorjeni.
Na odru Gospodarskega razstavišča, to je oder, ki ga razvedrilni program RTV SLO postavlja na ogled že od festivala EMA, je slavila Nuška Drašček. Mnogokrat je poskušala na različnih festivalih, na Slovenski popevki je denimo tekmovala leta 2011. Pod njeno skladbo so se podpisali Aleš Klinar, Anja Rupel, Aleša Avbelj. Klinar in Ruplova sta na omenjenem festivalu že poskušala srečo z Alenko Godec, Moniko Pučelj, a prvega mesta, kot tudi na EMI (še) ne, do zdaj nista okusila.
Najprej je strokovna žirija za izbor pesmi v sestavi Neža Buh - Neisha, Aida Kurtović, Patrik Greblo, Matej Wolf in Mario Galunič med 110 prispelimi (tu so vštete prijave na Poprock večer, ki še pride na vrsto) izbrala pesmi, prijavljene na javni razpis. Potem ko so se občinstvu predstavili izbrani, je strokovna žirija spet izbrala pesmi. Med tremi, ki jih ponudijo poslušalcem, slednji izberejo svojo najljubšo. Ne moremo torej zapisati, da ljudstvo nima »znatnega vpliva«, ne toliko na zmagovalca, kot na to, koliko organizatorji zaslužijo s telefonskim glasovanjem. V petek, 21. aprila, bo na festivalu Poprock prav tako 12 nastopajočih, način izbiranja zmagovalca bo enak.
Zlata leta Slovenske popevke so minila
Namesto pričakovanih popevk so naša ušesa zalili z jazzom, funkom, šansonom, z vsemi zvrstmi, ki so izposojene v tujini in preizkušano delujejo, slovenskega izvora pa res niso. Spomnimo, da je prav ta festival rodil velike popevke, ponos slovenskih pesmi, ki jih pozna tudi mlajša generacija, kot so Med iskrenimi ljudmi, Trideset let, Poletna noč, Nad mestom se dani, Vzameš v roke, Mandolina, Orion, Samo nasmeh je bolj grenak, Vrača se pomlad, Jamajka, Orglice, Dan neskončnih sanj. Viž s Popevke 2017 si ljudstvo ne bo požvižgalo; finalistov Mon' Ami z globoko izpovedno Kušn me ali balade Jane Šušteršič Sama pa tudi zmagovalke Tak dan ne. Bržkone bodo kmalu pozabljene.
Čast popevke bi bila morda rešena z venčkom, ki so ga prepevali tekmovalci in tekmovalke v spomin Jožetu Privšku. Pa je, žal, zvenel kot prireditev karaoke. Žalostno v tej zgodbi je, da prave avtorje popevk imamo, samo k partituram se večini ne uspe preriniti.
To, v kar se odgovorni ne zmorejo in ne želijo poglobiti, je, da sta promocija in izbor (samo) tovrstnih popevk voda na mlin našim južnim sosedom. Tudi polglasbenikom in polizdelkom, ki pa imajo še kako veliko pojma, kaj je spevno, ljudsko, toplo. In kako krasno se da to unovčiti v deželi! Dvakrat hitreje bodo polnili šotore in beznice, tisti, ki bodo ostali pred vrati, pa bodo poslušali, kako odmevajo Lane moje, Umirem 100 puta dnevno, Neka mi ne svane, I tebe sam sit kafano, Kukavica in podobno.
| Bratova podpora Na Popevki je nastopil tudi Aleksander Novak, ambasador slepih in slabovidnih. Njegov brat Iztok Novak - Easy (zmagovalec MMS 2015 z eno najlepših pesmi Nekaj med nama) je pred začetkom ganljivo zapisal na FB: »Ko ga takole gledam, čutim zanos. Pa tega ne pišem zgolj zato, ker je moj brat, temveč zato, ker predstavlja zelo ranljivo skupino ljudi nebogljenih, obdanih s krhko lupinico, ki je v veliki meri odvisna od empatije vseh nas 'normalnih', ki to kdaj zaznamo, velikokrat ne. Skratka, njegova vztrajnost, pogum, žilavost, trdovratnost, srčnost, čutnost in jasno, njegov ustvarjalni duh, ki neprestano gori, so ga pripeljali na oder Slovenske popevke.« |
.
