Založba Akord Records je izdala vinilno LP-ploščo, ki pod drobnogled postavlja glasbeno vrtoglavo plodna in razburljiva 60. in 70. leta preteklega stoletja, ko si je Maribor upravičeno prisvajal podoben status kot britanski Liverpool. Sorodnosti med mestoma so bile očitne. Obe sta bili industrijski središči, ki sta delovali na obrobju, daleč od pozornosti glasbene in medijske elite. Vase zagledani kulturni centri so bili prepričani, da je periferija zakopana v železju in premogu, kar pa je bilo daleč od resnice. Pod površjem je vrelo od kreativnosti. Glasbene skupine so bile deležne tudi pozornosti lokalnih medijev, še posebno velja izpostaviti novinarja in velikega poznavalca glasbe Srečka Niedorferja, ki je ubesedil in usmerjal ustvarjalni utrip mesta.
Pobudnik ponovnega odkritja mariborske glasbene dediščine je Dušan Hedl, ki je veliko časa posvetil raziskovanju dogodkov v 60. in 70. letih. Po njegovem izboru so se na plošči Yugoslavia rock legends znašli: Rdeči dečki, The Homemakers, The New Comes, Milan Petrovič, Trans Ego Express, Top Generation, Čudežna polja, Alarm in Grif. »Subkulture so nagnjene k nasilnim prekinitvam kulturnih vzorcev. Začetniki rocka so prekinili z narodno-zabavno glasbo, punkerji s starimi rockerji, raverji z vsemi kitaristi.
V Mariboru je nekoč delovalo nepredstavljivih 250 beat skupin
Prekinitve so negativni učinki subkultur, pozitivni pa so mreženje novih krogov, ki v družbi pozneje prevzamejo oblast ali del vzvodov oblasti. V Mariboru definitivno ni bilo tako, čeprav je imel v šestdesetih izredno močno rock 'n' roll sceno, s katero je bila v jugoslovanskem merilu primerljiva le še zagrebška. Pričevanja govorijo o množici garažnih skupin v različnih predelih mesta. Maribor je bil takrat v kulturnem pomenu veliko večji in bolj meščanski kakor danes,« je v daljšem in poglobljenem predstavitvenem besedilu, ki je priloženo vinilni izdaji, strnil svoje misli Hedl.
Plošča Yugoslavia rock legends je neprecenljiv dokument ustvarjalnega udobja mesta, kjer je takrat sočasno delovalo približno 250 glasbenih skupin. Razcvet glasbenega utripa mesta je bil osupljiv, zato sta še toliko bolj presenetila njegov strmi padec in ustvarjalna otrdelost, ki ga hromi že več desetletij. Kdo ve, morda bo prav pričujoča izdaja prebudila duha v steklenici in Maribor ponovno postavila na mesto glasbenega centra ter izbore za misice, frizerska tekmovanja in plesno glasbene zasedbe postavila v ozadje.
Stran A: Rdeči dečki: Naša pesem Stran B: Top Generation: Stop, Stop |