Skupina Onslow predstavlja svoj glasbeni prvenec, ki je izšel novembra pri beograjski založbi Arte, v Sloveniji pa smo ga dobili šele nedavno v izdaji založbe BOT iz Maribora. Na njej je 16 avtorskih skladb, katerih vsebinski fokus je zelo samosvoj, podobno kot naš sogovornik Bojan Tomažič, basist, ki tvori jedro skupine s svojo hčerjo Evo.
Zasedba igra mešanico punka in rocka, ki se ne omejuje s formami, brezhibnostjo izvedbe in prikrajanjem, da bi bili bolj všečni. Prej gre za impulzivno, neobremenjeno glasbo s poglobljenimi, mestoma filozofskimi besedili.
Sodelovanje očeta in hčere v glasbeni skupini je neobičajno, a očitno uspešno, kar se je izkazalo že v njuni prejšnji skupni zasedbi Rukola. Izvedeli smo, da se je njuno glasbeno sodelovanje začelo, ko sta bila skupaj na nekem glasbenem festivalu.
»Tam je igralo veliko bendov,« se spominja Tomažič. »Z glavo sva migala pri istem bendu. Med igranjem nekega ska benda mi je rekla, da ima raje kot sterilnost ofenzivno glasbeno anarhijo ormoških Pridigarjev. Samo prikimal sem, ker se takrat, ko je glasno, ne znam pogovarjati, a sem ostal pozoren na besedo anarhija. Povedal sem ji, da so zdajšnji anarhisti in libertarci ugotovili, da je bolj koristno kot za brezdržavno svobodo biti za ideologijo in subkulturo anarhizma. Ko ti paše, napadeš državo, ko ti da denar, si tiho kot rit. In potem to si, je dodala. Rekel sem ji, da je duhovita in da sem ponosen nanjo.«
Po nepričakovanem razpadu skupine Rukola, ki se je zgodil, medtem ko so snemali ploščo, sta z Evo ostala sama. Iskala sta ljudi, ki bi se jima pridružili. »Eva mi je rekla, naj ne jamram, ampak raje naredim spisek vseh, s katerimi sem že glasbeno sodeloval. Na vrhu sta se znašla kitarist Said Bešlagič in bobnar Zmago Jesenik, oba glasbena veterana. Ponudil sem jima pogodbo za velik denar, pa sta jo zavrnila. Tako smo poleti lani začeli skupaj igrati.«
Plošča je izšla najprej v Beogradu, zaradi poznanstva z direktorjem in urednikom založbe Arte. Tomažič je povedal, da tam več naredijo za glasbene skupine kot pri nas. »Poskrbeli so, da smo prvi koncert odigrali v klubu sredi Beograda. Pri nas vsak skrbi zase, drugim pa ne pusti, da bi zadihali, čeprav je zraka še dovolj za vse. Nekje sem prebral, da pri nas štirje od treh muzikantov ne prenesejo uspeha drugih. Plošča je nastajala že v času Rukole, onslowci smo dodali zadnji ruker, pa Marjan Bone in Stojan Kralj. Še letos izide tudi živa plošča, delamo nove pesmi, ki so zelo udarne in preproste. Tako kot mi.«
Skupini bomo lahko v živo prisluhnili že 27. aprila, ko bodo nastopili na koncertu za študentski radio v mariborski Pekarni, konec meseca bodo zaigrali na tradicionalnem kresovanju v Apaški dolini, 12. maja jih lahko ujamemo v Mladinskem centru v Gornji Radgoni, 22. maja pa na mariborskem Punkoridorju.
.
