Meso srca in Kaktusi v ljubljanski Operi

Minuli četrtek je bil v SNG Opera in balet Ljubljana premierno uprizorjen baletni dvojec Meso srca in Kaktusi. Prva predstava je delo vrhunske plesno-koreografske naveze Rosana Hribar in Gregor Luštek, Kaktusi pa so plod svetovno uveljavljenega švedskega koreografa Alexandra Ekmana. Predstava (originalno Cacti) je bila premierno na ogled pred petimi leti v Plesnem gledališču Lucent v Haagu, od takrat pa se je pojavila v ducat plesnih ustanovah po svetu, pred slovensko premiero so jo uprizorili v Singapurju. Velja poudariti, da se spreminja skladno z okoljem, v katerem jo prikažejo, zato je ogled vsakič drugačna izkušnja.

Meso srca je povsem izvirna in enkratna odrska postavitev, o kateri se je že pred premiero veliko šušljalo. »K sodelovanju naju je povabila umetniška vodja Baleta Sanja Nešković Peršin. Videla je najino predstavo v Gradcu, vedela je, da sva prejela Prešernovo nagrado, in je želela domača ustvarjalca kot protiutež Alexandru Ekmanu. Tako se je začelo. Zastavila sva si narediti predstavo, natančno za balet in natančno za baletno hišo. Baletnikom sva dala vlogo baletnikov, in ne nekih konkretnih likov kot v klasičnih predstavah,« je nekaj ur pred premiero povedal Gregor Luštek.

Ustvarjalno izhodišče je bilo iskanje dvojnosti med sodobnim plesom in baletom, kar skriva naslov Meso srca. Luštek in Hribarjeva odpirata vprašanja, kaj je srce in kaj stroj, telo kot stroj in telo kot čustvo. »Poigrala sva se z baletnimi gestami, ki so močno zakodirane v baletni zavesti. Na primer, kako gestikulirati rad te imam, poroči se z menoj, pojdi stran. S tem sva zasičila koreografijo in geste so izgubile prvotni pomen, a hkrati pridobile dimenzijo. Prav tako sva poskušala doseči, da se prisluhne telesu, da to ni zgolj forma kot slika, poudariti sva poskušala njegov izven. To sva dosegla z uporabo tišine. Temu sledi izbor glasbe, na primer Ravelov Bolero. Želela sva dobiti čisto baletno eksikutivno telo in ta koncept je nastavljen kot nekakšen stroj. Če prisluhnemo telesu, dobi ples novo dimenzijo, ni več zgolj prikazovanje zgodbe.«

Gregor Luštek je bil nad sodelovanjem z baletniki navdušen. »Z njimi je bilo super delati. Bila sva zelo presenečena. Najprej smo se malce lovili, a se je izkazalo, da so zelo delavni in dobri plesalci. Seveda pa je delo z njimi drugačna izkušnja kot delo s sodobnimi plesalci. Iz njih se material izvabi na drugačen način. Največja razlika v pristopu je, da z njimi ne moreš neposredno improvizirati, jim dati izhodišča za neko čustvo, ki bi ga nato razvili v formo. Takoj jim moraš postreči s formo, da jo lahko interpretirajo. Na koncu pa jo razbiješ, tako da ni več pomembna, pomemben je le njihov dih. Podobno je v glasbi, kjer se odpirajo vprašanja, kako ubiti ton, kako ga pobarvati, odsekati.«

Naslednji termini predstave so med torkom, 3. novembrom, in soboto, 7. novembrom. Vsi zamudniki pa jo boste lahko videli v treh terminih konec maja prihodnje leto.