Priljubljeni muzikant Franc Šegovc je odraščal na kmetiji, po domače pri Brinclu, kjer se je trdo delalo, živelo pa skromno. Pri rosnih sedmih letih je začel igrati na ustno harmoniko, ker sta oče in mama spoznala, da je talentiran, pa sta mu kmalu kupila rabljeno 80-basno klavirsko harmoniko. A denarja za glasbeno šolo ni bilo, zato ga je branja in pisanja not učil kar oče, tudi sam odličen pevec in trobentač.
Leta 1952 so muzikanti nekega slovenjgraškega ansambla potrebovali harmonikarja in medse povabili Franca. Tako se je začela njegova glasbena pot. To so bili časi, ko še ni bilo radijskih sprejemnikov, zato je tudi Franc hodil poslušat radio k sosedom. Oboževal je predvsem glasbo Luisa Armstronga, Harryja Jamesa, Glenna Millerja in drugih, najbolj pa ga je prevzelo igranje Gorenjskega kvarteta, in ko jih je slišal, je sklenil, da bo na tak način igral tudi sam. Začel je pisati tudi lastne viže. Prve so nastale že leta 1952, dve leti, preden je ustanovil ansambel Štirje kovači. Mnoge, kot denimo valček Pridi zvečer ali Kam le čas beži, so danes že skoraj ponarodele in jih znajo prepevati tudi mladi, skupaj pa je doslej ustvaril skoraj 800 skladb.
Oral je ledino
Prve studijske posnetke so Štirje kovači za Radio Ljubljana posneli davnega leta 1955, predvajali pa so jih v oddaji Za našo vas. Leta 1964 so izdali prvo vinilno gramofonsko ploščo, kar je bil za tiste čas velik dosežek, saj je bila za to potrebna nesporna kakovost. Zanimivo je tudi, da je bil v tistem času med producenti na radiu tudi Vilko Ovsenik, kar si Franc Šegovc še danes šteje v čast. Štirje kovači so do danes izdali 46 glasbenih projektov na vinilnih ploščah, kasetah in zgoščenkah, vse skladbe pa je ustvaril Franc.
A ni pisal le za svoj ansambel, temveč tudi za druge, tudi za godbe na pihala in male vokalne skupine. V teh dneh je izšel notni zvezek z dvanajstimi skladbami na zgoščenki, ki jih je aranžiral za štiri klarinete, trobento, harmoniko, ritem kitaro, bas kitaro in bariton. Za svoje ustvarjalno delo je prejel nemalo laskavih priznanj in nagrad, med njimi je tudi naziv častnega občana Mestne občine Slovenj Gradec in naziv kralja polk in valčkov. Še posebno pa je ponosen na priznanje ljudje odprtih rok za dobrodelnost in plemenitost, ki mu ga je podelilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Premalokrat je poudarjeno, da so Franc Šegovc in Štirje kovači dali viden pečat pri razvoju in ustvarjanju naše slovenske narodno-zabavne glasbe in orali ledino. Trdo so delali in ustvarili prepoznaven zvok, ki jih med ansambli še danes dela posebne. »Žal se danes življenje kar prehitro odvija, tako pa se ustvarja tudi glasba. Zdi se, da je vse, kar kdo ustvari, dobro, a ni tako. Sploh pa skozi melodije odsevajo naša videnja, občutki, žalost in veselje,« meni Franc Šegovc, ki mu ob jubileju želimo še veliko zdravih, ustvarjalnih in srečnih let z življenjsko sopotnico Hermino.
.
