Globalnemu televizijskemu avditoriju dunajskega novoletnega koncerta sta se letos v živo pridružili Indija in Republika Južna Afrika, prvič pa so naj dogodek iz glasbene in plesne prestolnice stare celine spremljali na Kubi. Največ medijskih poročevalcev je na prizorišče v Zlato dvorano poslala Kitajska, niti prenosa so se tretjič stekale pri režiserki Karine Fibich, ki je s 14 kamerami pričarala 73. koncert Dunajskih filharmonikov (DF) v rekordnih 81 držav sveta, seveda tudi k nam. Število sodelujočih se je v zadnjem desetletju kar podvojilo, letos smo bili priče manj bogati, v nežnih pastelnih barvah zaobjeti cvetni kulisi. Dunajski vrtnarji so jo oblikovali iz cvetja, ki so ga že 32. poslali iz italijanske popevkarske prestolnice San Rema. Kritizirani dunajski glasbeni direktor in umetniški vodja Državne opere Franz Welser - Möst je vrnil udarec. Začel je z ognjevito hitro polko Soubrette, ki jo je davnega leta 1861 v takratnem kazinu Dommayer krstno izvedel dirigentov prapraded. Med šestnajst programskih točk je uvrstil 11 (!) prvih izvedb, od tega kar sedem skladb Josefa Straussa. Na novoletnem koncertu sta krst doživela še velika tekmeca davnih dni, operna velikana Giuseppe Verdi in Richard Wagner, ki sta se rodila leta 1813. Njun vpliv je bilo čutiti tudi v lahki muzi na Dunaju, Wagnerjev recimo v znova navdušujoči Lahki konjenici Splitčana Franza von Suppeja, ki je že nekaj časa med najbolj priljubljenimi točkami sporeda.
Izjemno doživetje za glasbenike
Nekoč so bili DF tabu za glasbenice, danes jih je v orkestru vse več, ena izmed 22 prvih violin (med njimi so štiri ženske) je 35-letna Francozinja Isabelle Ballot, ki je v otroških letih poslušala le Straussove valčke, zdaj pa občuduje glasbeni okus svojega šefa. Pravi, da je novoletni koncert za glasbenike izjemno doživetje, širjenje repertoarja na popularne klasike, kot sta Verdi in Wagner, pa dobra poteza. Mojstra severa in juga (in Evropa znova razpada na ta dva dela) sta se spoštovala in oba iskreno občudovala Johanna Straussa. Verdi je mojstru Giovanniju podaril posvetilo, ta je motive iz Rigoletta in Ernanija vgradil v tokrat prvič slišano Melodično četvorko. Prav kapela Johanna Straussa naj bi leta 1853 prva predstavila dunajskemu občinstvu Wagnerjevo glasbo. Igrali so instrumentalno različico zbora romarjev iz Tannhäuserja, ki pa se ni ohranila, zato so tokrat segli po svečani predigri k tretjemu dejanju Lohengrina. Po Wagnerjevih sledeh se je tokrat podala tudi komentatorka ameriške televizije, legendarna igralka Julie Andrews. Verdi je na Dunaju neslavno propadel z Macbethom, danes ga na Dunaju in v Salzburgu igrajo pogosteje kot Wagnerja, na koncertu vseh koncertov so se ga spomnili z baletno glasbo iz francoske različice zgodovinske opere Don Carlos. Dirigent je na tiskovni konferenci menil, da zveni dunajsko in po Straussovih. Kot že omenjeno, največ točk na Prosit 2013 je imel Josef Strauss (1827–1870), najbolj nadarjeni, občutljivi in prefinjeni muzik iz trojice sinov. Častna gostja koncerta je bila njegova 90-letna pravnukinja Hedwig Aigner - Strauss. Na lepi modri Donavi je bil letos brez baletne ilustracije, tokrat so plesali le ob treh točkah, tretjič Johannov valček Kjer limone cvetijo, uradni del koncerta pa je zaokrožila zabavna glasbena parodija iz njegovega Beneškega karnevala.
Filharmoniki uradno molčijo
Po zaslugi Zelenih se je obnovila razprava o rojstni uri novoletnih koncertov. Za zgodovino je bil to izjemni koncert 31. decembra 1939 v Zlati dvorani, ko je v novoletnem nagovoru nacistični ideolog Joseph Goebbels pridigal boj in delo, kar se malo ujema z melodijami in poki zamaškov v blaženi zanesenosti tričetrtinskega takta. Boleča rana je še očitek, da DF vse do danes niso sprali temnega madeža s svoje sicer bleščeče zgodovine, ko je orkester brez upora dovolil pregon judovskih članov, ugotavlja zgodovinar Harald Walser. Filharmoniki uradno molčijo, mlajši se branijo, da se jih to ne tiče. V DF je bilo nenavadno veliko članov Nacionalsocialistične stranke, 25 jih je bilo že v času, ko je bila stranka še prepovedana. To je v obširni knjigi Demokracija kraljev razkril predstojnik orkestra Clemens Hellsberg. Po pripojitvi rajhu so DF temeljito očistili, 15 članov je moralo oditi iz rasnih in političnih razlogov, sedem violinistov je umrlo v koncentracijskem taborišču, za mnogimi so se izgubile sledi. Kolegi se niso zavzeli za brate v glasbi. Umetniška prepričljivost je padla, igrali so lažja dela, Goebbels pa je orkestru pripisal le še regionalni značaj. Ob 100-letnici DF je gavlajter Baldur von Schirach, ki je želel Dunaj za drugo prestolnico nemškega rajha, prepovedal vse druge prireditve, filharmoniki pa so mu podelili častni prstan. Ko je odsedel na nürnberškem procesu prisojeno 20-letno zaporno kazen zaradi zločinov proti človeštvu, naj bi mu DF leta 1966 predali kopijo prstana. Walser govori o škandalu, Hellsberg pa napoveduje, da bodo 12. marca na prenovljeni spletni strani objavili jasna stališča do vseh očitkov, leta 2014 pa nekatere zadeve pojasnili skupaj z Državno opero.
