PREMIERA

Edward Clug tokrat predstavlja Peera Gynta

Objavljeno 08. november 2015 10.15 | Posodobljeno 08. november 2015 10.15 | Piše: A. P.

SNG Opera in balet Maribor je v petek na oder postavil premiero Edwarda Cluga po drami Henryja Ibsena na glasbo Edvarda Griega. Peer Gynt je sodobni balet, ki deluje brezčasno in univerzalno.

»Ibsenov in Griegov svet, združena v novo celoto, ustvarjata pokrajino, v katero se da priti skozi neskončno število vrat.« Foto: SNG Maribor

Minuli petek je bila v veliki dvorani SNG Maribor premiera sodobnega baleta Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga ob glasbi Edvarda Griega. Nastopili so domači baletni ansambel, simfonični orkester in zbor SNG Opera in balet Maribor. »Peer Gynt je kot kompleksni dramski lik iz istoimenske dramske pesnitve postavil Ibsena na mesto vodilnih dramatikov ob koncu 19. stoletja, Grieg pa se je s svojim tankočutnim nordijskim glasbenim idiomom uveljavil kot eden najznačilnejših predstavnikov romantike,« je v gledališkem listu zapisal umetniški direktor mariborskega Baleta, koreograf Edward Clug. »Med raziskovanjem Ibsenovega besedila in Griegove glasbe ter razmišljujoč o njuni združitvi v plesno predstavo Peer Gynt sem naletel na nemalo težav. Po eni strani sem razpolagal s kompleksnim Ibsenovim besedilom, ki v svoji hermetični fantaziji deluje brezčasno in univerzalno, po drugi pa Griegova glasba konkretizira romantične pokrajine, ki spontano nastajajo v vzporednem svetu in neodvisno od Ibsenovega dramskega univerzuma.«

Ibsen v drami v verzih o Peeru Gyntu iz fantazijskega sveta evropskega severa problematizira nasprotja in identitetne razklanosti, ki pestijo tudi sodobnega človeka. »Če se Peer na začetku še predstavlja kot pesnik, ki zapeljuje z lepoto besede, se pozneje transformira v brezčutnega povzpetnika in koristolovca, ki brezsramno streže svoji pogoltnosti,« nadaljuje Clug, ki je koreografsko interpretacijo nordijskega junaka zapeljal v smeri sodobnega pripovednega baleta. »Tega zamejuje rob surrealizma, absurda in samoironije, temeljne psihološke poteze protagonista pa so prevedene in preoblikovane v plesno stanje oziroma moment. Glasbeno podlago sestavljajo Griegova koncertna, komorna in priložnostna dela, ki so še danes sinonim za lepoto ljudskega izraza in zamaknjeno čarobnost nordijskega sveta.«

Solistka na klavirju je Maja Gombač, naslovno vlogo pleše gostujoči solist Miloš Isailović, dirigent pa je Simon Robinson. Po petkovi premieri in sobotni ponovitvi lahko balet vidimo še nocoj, 8. novembra, 10., 11. in 30. novembra ter 1. in 15. decembra. Štiriindvajsetega pa bo gostoval v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. 

Deli s prijatelji