Polka Na Golici, ki jo je ustvaril Slavko Avsenik, njegov brat Vilko Ovsenik pa jo je zapisal v notno črtovje in ji dodal aranžma, je ena najbolj znanih in tudi največkrat predvajanih inštrumentalnih skladb na svetu. Ime je dobila po hribu nad Jesenicami, visokem 1836 metrov, kjer se vsako leto aprila in maja razcvetijo narcise, med domačini bolj znane pod imenom ključavnice.
Večni diamant
Slavko Avsenik se tja nikoli ni povzpel, ji je pa s polko vtisnil neizbrisen pečat. Ivan Sivec, ki je o fenomenu bratov Avsenik napisal knjigo, pravi, da je Golica diamant, ki je večen. Zagotovo se lahko strinjamo z njim, saj skladba danes ne odmeva le na veselicah in v koncertnih dvoranah, temveč je njen značilni ritem mogoče slišati na številnih športnih dogodkih, tudi v tujini. »Z njo so Avseniki začenjali vse svoje nastope, z njo hoče danes na začetku nastopov prepričati poslušalce tudi Slavkov vnuk Sašo,« je nedavno zapisal Sivec. Polka je Avsenikom na široko odprla vrata na številne odre, z njo so želi svetovno slavo.
Ideja zanjo se je Slavku porodila ob ropotu pletilnih strojev v tovarni Tonos, kjer je bil zaposlen. V eni od nočnih izmen, ko je bil sam za pletilnim strojem, jo je menda ustvaril v pičlih 20 minutah. Ker ni poznal not, jo je na papirnato vrečko, ki jo je imel pri roki, napisal v samo njemu znanih znakih in melodijo takoj naslednji dan predal bratu Vilku, akademskemu skladatelju, in ta jo je zapisal v note in aranžiral za ansambel.
Pogovor klarineta
in trobente
Bilo je 21. januarja 1955, ko so na Radiu Celovec posneli dokončno različico polke, z značilnim eho odmevom, in to tako, kot bi se pogovarjala trobenta in klarinet. In prav ta odmev, ki je nastal kot neke vrste eksperiment, je polko vpisal med večne melodije. V tujini, predvsem v nemško govorečih alpskih državah, Golico poznajo pod imenom Trompeten-Echo.
O razsežnosti edinstvenega zvena skladbe Na Golici veliko pove tudi to, da je bila prav ta polka četrt stoletja uvodna špica priljubljene glasbene oddaje Musikantenstadl, ki so jo lahko spremljali gledalci v Avstriji, Nemčiji in Švici, vodil pa jo je priljubljeni Karl Moik, ki je s Slavkom Avsenikom osebno prijateljeval. Tudi on je, kako simbolično, umrl letos.
Golica je doživela okoli 600 različnih izvedb in priredb, igrali so jo mali in veliki orkestri. Tudi prav tako letos preminuli sloviti nemški skladatelj in dirigent James Last, znan kot Hansi, saj se je rodil kot Hans Last, jo je priredil in z njo nastopil v oddaji Lustige Musikanten na nemški televiziji ZDF. Golico je za vokalno zasedbo Perpetuum Jazzile pred petimi leti priredil njihov takratni umetniški vodja Tomaž Kozlevčar in prav v tej izvedbi je izzvenela na letošnjem Festivalu Avsenik v Begunjah.
Golica z besedilom Manj znano je, da je Golica pozneje dobila tudi nekaj vrstic besedila. Brez vednosti Slavka Avsenika jih je prispeval Nemec Fred Rauch in to prijavil avtorski agenciji. Čeprav Golica z besedilom nikoli ni bila javno predvajana, je Rauch njen polovični avtor in zato polovica honorarja pripada njemu. Po podatkih nemške avtorske agencije Gemma je to največkrat predvajana inštrumentalna skladba po drugi svetovni vojni na evropskih radijskih in televizijskih postajah. |
Avsenikov planinski dom? Ivan Sivec ima tri predloge, s katerimi bi ohranili spomin na Avsenika in njegovo Golico. Predlagal je obnovo Kadilnikovega doma na Golici, v katerem bi uredili spominsko sobo Slavka Avsenika ali pa bi dom celo preimenovali v Avsenikov planinski dom. Vsako leto bi 26. novembra, na rojstni dan tega velikana, po vsej Sloveniji prirejali koncerte njegove glasbe, ki bi bili po možnosti dobrodelni. Vsako leto decembra bi organizirali koncert Avsenikove glasbe s simfoniki RTV Slovenija v Cankarjevem domu s televizijskim prenosom, po zgledu dunajskega novoletnega koncerta in s prenosom v vse države, ki bi ga želele predvajati. |
