Bolj kot žoga je bila zanimiva harmonika

Petinštirideset let že ustvarja in se s harmoniko v rokah smeje z odrov Franc Mihelič. Je eden tistih, ki mu nasmeh z ustnic nikoli ne izgine, njegova milina in skromnost pa se odražata tudi v njegovem ustvarjanju. Je na čelu enega najboljših in najuspešnejših ansamblov pri nas, ki se imenuje po njem. To je Ansambel Franca Miheliča.

Očarani šestletnik

Življenje in delo znanega Ribničana je na 320 straneh dodobra popisal Ivan Sivec, pisatelj, magister etnologije in tudi Miheličev prijatelj od otroških let. Knjiga ima naslov Glasba je moj čarobni svet, z njo pa je Sivec dopolnil trilogijo o velikanih slovenske domače glasbe: Slavku Avseniku, Lojzetu Slaku in zdaj še Francu Miheliču. Poleg številnih fotografij, popisanih spominov, celotnega ustvarjalnega pregleda, bogatega notnega in besedilnega gradiva v njej najdejo številne koristne napotke tudi mladi glasbeniki, ki jim je Mihelič velik vzornik.

Med drugim je opisano, kako je kot šestletnik iz Sodražice šel v sosednjo vas Jelovec igrat nogomet in se je žoga naenkrat odkotalila do hiše Bregarjevih. »Obstal sem kot vkopan. Ko sem jo pobiral, sem zagledal na omari veliko svetlečo harmoniko. Nog nisem mogel več premakniti. Prijatelji so me priganjali, naj vrnem žogo, jaz pa sem kar stal, stal … Iz hiše je prišla gospodinja in vprašala, ali se ne bom več žogal. Boječe sem odkimal in še naprej motril harmoniko na omari. Bila je dvovrstna diatonična harmonika. Gospa Bregarjeva je bila tako prijazna, da jo je vzela z omare, prišel pa je tudi njen sin, enako star kot moj brat, ter mi na veliko veselje pokazal, kako se raztegne meh, kje je treba pritisniti na tipke, kaj je pomembno za igranje. Še tisto popoldne sem znal zaigrati na Bregarjevo harmoniko neko narodno pesem od začetka do konca.«

Sledita jima tudi otroka

In tako so se Miheličeve igre z žogo končale in začele so se tiste s harmoniko, ki še kar trajajo. Leta 1968 je Franc spoznal bodočo ženo Bernardo in njenega brata Franca, ki sta bila znana po lepem petju in so ju vabili na različne prireditve ter proslave v Ribniški dolini. Z Bernardo sta si ustvarila družino, ljubezen do glasbe pa sta po starših podedovala tudi sin Tadej in hči Nataša. Tadej je že leta član ansambla, kot producent, tonski mojster in aranžer pa v lastnem studiu sodeluje z mnogo drugimi glasbeniki. Mihelič torej ima naslednika.

Sicer pa so številne Miheličeve melodije, kot na primer Vsi na ples, Kjer lastovke gnezdijo, Dekle iz Ribnice in še bi lahko naštevali, tako priljubljene, da so že skoraj ponarodele. Nekaj novih pa bodo predstavili na koncertu ob 45-letnici glasbenega ustvarjanja in predstavitvi knjige 7. marca v Sodražici.