V razvedrilnem programu TV Slovenija, ki ga vodi Mario Galunič, so s tremi večeri tekmovanja za pesem Evrovizije konec februarja lani poskušali ustvariti glasbeni spektakel. Najprej so sicer sledile čestitke, nato pa šok.
Sprva so čestitke za tehnično izvedbo Eme deževale, a skoraj sedem mesecev po prvem od šestih dogodkov projekta Ema 2017 je ponos pri vodstvu javne televizije izginil. Na plan so prišli podatki, da so se stroški končne izvedbe drastično razlikovali od načrtov. Na RTV so sicer potrdili, da so notranja sredstva celotnega projekta Ema 2017 ostala skoraj enaka, zunanja pa so se več kot potrojila – s predvidenih 284 tisočakov so se povečala na okoli milijon. Znesek stroškov je v primerjavi s preteklimi tremi leti, ko so bili večeri Eme v studiih na Kolodvorski, okoli 350.000 evrov višji. Trikratna prekoračitev začrtanih zunanjih sredstev projekta je za številne v vodstvu in druge zaposlene neopravičljiva, za marsikoga pa je to nov kamenček v mozaiku razlogov za vprašanja o tem, kaj se na RTV dogaja oziroma zakaj se nič ne izboljša …
Celo svet delavcev je lani na eni zadnjih sej v letu razpravljal o tem in v sklepu na koncu razprave z naslovom Odgovornost za projekt na Gospodarskem razstavišču zapisal, da »še naprej od generalnega direktorja zahteva, da se sankcionira odgovorne, ki so prekoračili proračun za letošnje projekte na Gospodarskem razstavišču (Ema, Žarometi, Neisha ...).« Je pa bila, kot je izvedel Bulvar, dokaj odmevna tudi izjava svetnika Saša Hribarja, ki je poudaril, da je šlo za očitno oškodovanje RTV, in da če sveti zavoda in vodstvo ne bodo čim prej ustrezno ukrepali, bo to storil sam prek Zavoda plačnikov RTV-prispevka, ki je bil sicer pred leti ustanovljen z drugim namenom. Če ne bo posledic, bo ta zasebni zavod organiziral javni panel na temo »odtekanja javnega denarja ne vemo kam«.
Kaj se dogaja?
»Na vaše sporočilo ta trenutek ne morem povedati nič novega, kar že ni bilo objavljeno. Moram pa v kratkem izpolniti zahteve, izhajajoče iz sklepa nadzornega in programskega sveta ter sveta delavcev. O tem boste obveščeni,« je na naše vprašanje odgovoril generalni direktor RTV SLO Igor Kadunc.
O tem, da naj bi se zapletalo v odnosu med Kaduncem in Ljerko Bizilj, kar naj bi bilo povezano (vzročno-posledično) tudi z uredništvom za zabavo, ki ga vodi Mario Galunič, to uredništvo pa vodi tudi projekt Ema 2018, ki se začne februarja, pa Kadunc pravi: »Med nami tremi vlada profesionalni odnos in tudi tu ni kaj povedati.«
Zagotovo se bodo »Emine« iskre še kresale, kdo bo kdaj odletel, kdo bo spet komu držal štango in (z dvignjeno ali spuščeno roko na glasovanju) postal Juda Iškarijot s Kolodvorske 2–4, pa bo znano kmalu. Takšen pomislek je namreč mogoč ob dejstvu, da naj bi bili – vsaj tako Bulvarjevi viri – »določeni ukrepi v končni fazi odvisni od potez in kupčkanja programskega ali nadzornega sveta zavoda«.
Zdi pa se izjemno nerazumljivo in izmikajoče se, vsaj tako pravijo Bulvarjevi viri, da se ne najde (ali ne želi) odgovornega za tako visoko prekoračenje sredstev in neupoštevanje – nekateri bi celo rekli kršenje – javnih razpisov za posamezne storitve. Saj je menda povsem jasno, kdo je podpisal vse račune; odgovorni urednik RP, producent RP in finančnica Irena Bočko, je slišati. Če pa računov ni, so se očitno posamezniki poskrili pod tako zelo uporabno in izmuzljivo »kolektivno odgovornost«. Naveza Bizilj-Galunič je menda vprašljiva že vse od začetka, ko so v razvedrilnem programu snemali in predvajali, kot so pokazali vsi podatki, neuspešno in po prepričanju nekaterih s Kolodvorske celo sramotno oddajo Ne se hecat', o kateri še do danes, kljub menda že neštetim pozivom, programski svet ni dobil natančne finančne specifikacije.
