A ni slutila, da novega ne bo imela priložnosti dobro spoznati. V četrtek popoldne je namreč umrla za posledicami srčnega infarkta, potem ko se je s sestro Majo in prijateljico Ivanko iz Laškega peš odpravila proti Šmohorju.
Zavriskala in izdihnila
Kot sta nam povedali, so se iz Laškega okoli 12. ure odpravile proti Šmohorju in po treh urah počasne hoje naredile postanek pri zadnji hiši pred planinskim domom.
»Želele smo se malo okrepčati in popiti čaj, ki smo ga imele s seboj v nahrbtniku. Obstali sva objeti, kot sva tudi prehodili nekaj zadnjih metrov, ko mi je Viktorija vsa vesela rekla: evo, pa smo prišle. Še zavriskala je, potem pa mi je začela polzeti iz objema. Najprej sem pomislila, da je morda klecnila ali se spodbila, ampak ne, kar obležala je na tleh. Takoj sem poklicala na 112, sestra Maja pa jo je nemudoma začela masirati, vmes ji je dajala tudi umetno dihanje. Enkrat je vmes še zakašljala, ampak oči pa ni odprla. Po kakšnih 15 minutah se je pripeljala zdravnica iz laškega zdravstvenega doma in nadaljevala oživljanje. Po dobri uri in pol, saj niti ne vem točno, pa sem zaslišala tisti enakomerni pisk … in vedela, da je bil ves trud zaman. Meni je spolzela iz rok, sestri Maji je umrla na rokah,« nam je dramatične zadnje trenutke Viktorijinega življenja opisala njena prijateljica Ivanka. Pri Petkovih v Strmci pri Laškem pa je zavela neizmerna žalost. Viktoriji in Maji je namreč že v rani mladosti umrl tudi brat, zdaj je Viktorijina 12 let mlajša sestra Maja ostala edina ob hudo bolnih starših. Za Viktorijo pa žalujejo tudi hčerka Monika in dva vnuka.
Imela je angelski glas, ki bo ostal večno zapisan na številnih posnetkih.
»Ne vem, kako bomo živeli brez nje. Si predstavljate to grozo, da ti človek, ki ga imaš najraje na svetu, v naročju izdihne,« nam v solzah prizna Maja in pripomni, da je bila njena sestra izjemna glasbenica, ki so jo mnogi premalo cenili. »Edino, kar me tolaži, je, da ni trpela. Kadar sva govorili o smrti, je namreč vedno rekla, da si želi le, da bi bilo vsega hitro konec. In kakor koli je žalostno, se ji je to izpolnilo. Samo skupaj je padla in je bilo konec,« nam še pove Maja.
Angelska barva glasu
»Bolečine ob izgubi meni tako drage osebe se ne da opisati z besedami. Bila je izjemno sočutna do šibkejših, bolnih, a žal mnogokrat močno izkoriščana s strani močnejših, bogatejših … Imela je angelski glas, ki bo ostal večno zapisan na številnih posnetkih in ga ne bo mogoče preseči v svetu slovenske zabavne glasbe s tradicionalnim ljudsko slovenskim zvenom, ki je prepoznaven z lepimi in bogatimi ženskimi in moškimi spremljevalnimi zbori. Nazadnje je bila pri meni v studiu še v torek, ko sva snemala zbore za eno pevko,« nam je povedal glasbenik in producent Dušan Zore, ki je bil 14 let tudi njen življenjski sopotnik. Čeprav sta se leta 2014 kot partnerja razšla, sta ostala velika prijatelja in sodelavca na glasbenem področju.
Od Koradovega pogreba lani, ko je Vikica ravno prebolevala covid-19, se ni več pobrala.
»Do zdaj sva se oba poslovila že od Brendija in Korada, s katerima sva skupaj stala na številnih odrih. In prav od njegovega pogreba lani, takrat je Vikica ravno prebolevala covid-19, se ni več pobrala. No, zdaj je odšla še ona. Ne vem, kako bom to prebolel. In katera pevka bo lahko nadomestila njeno angelsko barvo glasu za snemanje back vokalov, saj se je njen glas enostavno zlil z vso zvočno okolico, nikoli pa ni prevzel še tako šibkega vodilnega glasu,« nam opiše Zore, ki je zanjo napisal tudi največjo uspešnico Dve pomladi, dve jeseni. Prvo priredbo, in sicer Sierra Madre, je v njegovem studiu Napoleon posnela leta 1993. Dve leti pozneje je zanjo pesem Zadnji poljub napisal tudi Brendi. In še več jih je posnela samostojno. Z glasbo se je sicer začela ukvarjati že sredi 80. let, ko je sodelovala tudi z Jožetom Privškom in zastopala Slovenijo na enem od jugoslovanskih festivalov mladih pevcev.
65 lastnih skladb in več kot 500 spremljajočih vokalov je posnela za že pokojnega Brendija, Wernerja, Zlatka Dobriča, Marjana Zgonca in številne druge.
Sedem let, od leta 2009 do 2016, je bila tudi del ekipe radia in televizije Veseljak, nazadnje pa smo lahko njen glas, ki je zdaj utihnil, slišali na velenjskem Mojem radiu.