Eena najbolj cenjenih slovenskih glasbenic Tinkara Kovač je napisala in izdala svojo prvo knjigo z naslovom Tinka Tonka Flavtofonka in neandertalčeva piščal iz Divjih bab. Zakaj se je odločila, da začne pisati? »Pred skoraj natančno enim letom, kot se za zaključke leta spodobi, sem sedla za mizo, vzela list papirja, svinčnik in zapisala: 'V prihodnjem letu bom izdala svoj knjižni prvenec!' Letos februarja sem, kot se za začetke leta spodobi, spet vzela list papirja in svinčnik v roke in zapisala: 'V svoji knjigi želim združiti tri področja, pri katerih v svojem življenju še nisem šla do konca.'« To so poznavanje zgodovine, izobraževanje otrok (in odraslih) o glasbi, odstiranje vseh tehničnih, arhetipskih, zgodovinskih in pravljičnih vidikov flavte. »Včasih, da lahko napišem zgolj eno besedo ali stavek, potrebujem ure in ure raziskovalnega dela. V tem letu sem se vpisala v štiri različne knjižnice, kjer vneto in predano plačujem zamudnino za knjige.«
»Tinka Tonka Flavtofonka na svojem potovanju skozi prostor in čas sreča najrazličnejše like, bogove, osebnosti in profile ljudi, ki so zaznamovali zgodovino glasbe, glasbil, glasu in flavte od ledene dobe do danes. Rodi se v ledeni dobi v jamskem paleolitskem najdišču Divje babe v razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja v Sloveniji, kjer so leta 1995 našli najstarejšo piščal na svetu. Potem jo pot vodi do Grčije, kjer sreča polkozla in polčloveka Pana in njegovo piščal sirinks pa do provansalskega trubadurja, ki iz srebrnih in lesenih flavt izvablja zvoke čiste dvorske ljubezni in igra na prvo obliko notnih zapisov, na neume. Sreča tudi boga plodnosti in prinašalca zgodb Kokopelija iz jugozahodne Amerike, ki igra na indijansko blok piščal, se sprehodi do Indije, kjer sreča flavtista boga Krišno, pa do arabskega krotilca kač. Zelo je presenečena, ko zaloti Bacha in Mozarta, ki se pogovarjata o tem, kako bi morali na flavto zaigrati trilček, naravnost navdušena pa ob koncu svoje poti, ko sreča Iana Andersona, ki vihti svojo sodobno prečno rock flavto tako, da v njenem zvoku zasliši imeniten sklep vsega svojega znanja, potešene radovednosti, spoznanja in potovanj,« pojasnjuje Tinkara.
O svojem glasbeno-literarnem potovanju skozi čas pa pravi: »Flavtofonija je zbirka (upam) 12 knjig slikanic, ki so sestavljene takole: v prvem delu je pravljica o Tinki Tonki, ki se uči in odrašča z najrazličnejšo glasbo, glasbili in flavtami v različnih zgodovinskih obdobjih in na različnih koncih sveta. V drugem delu je opis tega določenega glasbila, flavte, z več vidikov. V prvi knjigi, ki predstavlja našo slovensko neandertalčevo piščal iz Divjih bab, je najprej narisan zemljevid, potem je predstavljena časovnica, kdaj je bila narejena, sledi opis raziskovalcev piščali, nato kakšne so tehnične zmogljivosti piščali, kako se nanjo igra. Na koncu je še bogat slovar glasbenih izrazov. Knjiga vsebuje aktivacijsko kodo za trikratni prenos glasbene pravljice s spleta. Avtor glasbe v pravljici je Gal Gjurin, posebna glasbena gostja, ki igra na neandertalčevo piščal oziroma tidldibab, pa je Katinka Dimkaroski, hči žal pokojnega Ljubena, ki ima največ zaslug za poznavanje te piščali. Knjižica je bogato opremljena z ilustracijami Kiki Klimt. S Kiki sva se zelo dobro ujeli. Povedala mi je, da se ji je z mano zgodilo kot samo enkrat prej v življenju, da je ob branju moje pravljice takoj videla podobe in barve. Pri strokovnem delu knjigice, ki se nanaša na neandertalce, mi je pomagal arheolog Matija Turk. Zamislila sem si, da vsak letni čas izdam novo slikanico. Na pomlad 2018 bo izšla knjiga, ki govori o trubadurjih, njihovih flavtah in pihalih in prvih notnih zapisih. Več let zbiram izraze, ki so čisto tehnično glasbeni, vendar jih lahko uporabimo za opis ljubezni. Na poletje bo izšla knjiga o božanstvu Kokopeliju, ki prebiva v jugovzhodnem delu Severne Amerike in igra na nekakšno blok flavto. V tej knjigi bom opisovala vidike plesa v povezavi z glasbo. Na jesen bo izšla knjiga, ki bo govorila o vojnih flavtah, prihodnjo zimo pride na vrsto Panova piščal in tako naprej,« še pravi pevka, ki ji ustvarjalnega zagona zlepa ne zmanjka.
