Predstavljam si, kaj si mislite. Pa ne še en članek o tem? Nismo o tem medijskem fenomenu prebrali že čisto vsega? Poleg tega – naj to ne bi bila kolumna o kulturnem dogajanju? Vse to drži, vseeno pa se medijski fenomeni na takšne in drugačne načine prepletajo tudi s kulturo, zato jih ne smemo podcenjevati in se pretvarjati, da se nas ne tičejo. In pogosto niti ni bistvena senzacija sama, ampak odziv ljudi nanjo – kot se je pokazalo tudi v tem primeru.
Ko se je o Denise Dame, ki je v posnetku, ki je tako šokiral Slovenijo, razkazovala svoje gucci izdelke, se v njih bahala z luksuznim načinom življenja in omalovaževala vse, ki niso pripravljeni vložiti zadnjih prihrankov v gucci pas, začelo na veliko govoriti, sem si ga iz radovednosti ogledala tudi sama. Priznati moram, da nisem videla nič posebnega; od začetka mi je bilo jasno, da gre za parodijo. Youtube je vendar poln videov, v katerem najstnice razkazujejo, kaj vse so si kupile, kako je urejena notranjost njihovih dizajnerskih torbic in podobno. Svojevrstna platforma za bahanje je tudi instagram – blogerke sicer to počnejo zato, ker iz promoviranja izdelkov izvira del njihovega zaslužka, pa vendar. Denise je lik dekleta, ki živi za slavo in materialne dobrine, pač pripeljala do skrajnosti in ustvarila internetno persono, puhlo gospodično, ki nam ne more biti simpatična – v nasprotju z nekaterimi »resničnimi« instagram in youtube zvezdnicami, ki se trudijo, da bi ob vsem, kar promovirajo, igrale še na noto dostopnosti in človeškosti.
Vprašanje je sicer, kaj imaš od tega, da iz sebe z namenom provociranja ljudi ustvariš lik, kot je Denise Dame, ampak pustimo to. Zame je bila zgodba na tej točki končana – potem pa sem šla brat komentarje pod posnetkom. Pravzaprav je neverjetno, koliko gneva lahko v ljudeh sproži neki nedolžen posnetek. Komentarjev je ta trenutek že blizu 700, nekateri pa so šli celo tako daleč, da so Denise svetovali, naj si kupi nove možgane, jo oklicali za sramoto za vso Slovenijo (in še kaj hujšega), ji pisali, naj se ubije, in podobno. Kot bi odprl ventil, ven pa bi privrela reka potlačenih frustracij malih ljudi. Sem pa tja se je sicer oglasil kak racionalnež s pripombo v smislu »ne morem verjeti, da ne dojamete, da je to šala«, a ogorčeni komentarji takih, ki imajo očitno občutek, da Denise tepta neke vrednote, za katere se zavzemajo, so bili v večini. Denisina popularnost pa se ne glede na to še kar stopnjuje: med drugim je organizirala »meet and greet«, kjer se je trlo najstnikov z mobilci v rokah, pripravljenimi, da posnamejo selfie z njo, obiskanost dogodka pa je bila tolikšna, da sta o novi zvezdi poročala celo Tednik in 24ur zvečer. Z roko v roki z medijsko pozornostjo seveda pride kup mnenjskih člankov na to temo – vključno s tem, ki ga pravkar berete.
Pričakovano pa se jim pridružujejo še objave na družabnih omrežjih, kjer je vsakdo lahko strokovnjak za vsak družbeni fenomen in se zgraža nad tem, da lahko kaj takega, kot je Denise, sploh obstaja. Zakaj to dekle tako moti vse te ljudi, med katerimi so, presenetljivo, celo javne osebnosti? In to tudi takšne, ki se ne morejo ravno pohvaliti s hudimi dosežki, ampak, glej no glej, tako kot Denise živijo od lajkov, klikov in ogledov. Če vprašate mene, je to torej zato, ker je po tako hitrem postopku dosegla to, za kar so se oni morali malo bolj namučiti (ali pa, če govorimo o navadnih uporabnikih interneta, po tem še vedno hlepijo) – prepoznavnost. Denise ni nič slabša od številnih multipraktikov na slovenski in svetovni sceni, za katere se zdi, da počnejo vse, v resnici pa nič. Tudi ona, na primer, ni samo youtube zvezda, ampak je tudi podjetna, saj zdaj veselo služi s svojimi Kupi mi Guči majicami. Vendar je v nasprotju s preostalimi ultranadarjenimi zvezdnicami do »slave« prišla še bolj instantno, kot če bi se pojavila v resničnostnem šovu, ter z zelo malo truda. In ravno s tem se ljudje ne morejo sprijazniti. To preprosto ne gre, če pa že gre, je kriv, kdor mu je uspelo, ne pa publika, ki je slepo padla na poceni finto. Denise Dame je umetno ustvarjen grešni kozel, hkrati produkt in žrtev te publike – oni so jo povzdignili iz anonimnosti, da jo lahko zdaj sesuvajo. Vse za lasten duševni mir in občutek, da na svetu še obstaja red – neverjetno, kako malo je včasih treba za to.