NA OBISKU

Urška Vučak Markež: Prazniki so najboljša terapija

Objavljeno 29. december 2017 17.50 | Posodobljeno 29. december 2017 17.51 | Piše: Tomaž Mihelič

Čudovita sončna nedelja je bila eden redkih dni, ko so bili pri zvezdi letošnjega leta vsi zbrani. Urška nam je z možem, sinom in hčerko razkazala lepote rodnega Ptuja in nam zaupala njihove družinske praznične rituale.

Z družino Urške Vučak Markež smo odkrivali lepote okrašenega Ptuja. Foto: Marko Pigac

Najlepši trenutki so pri družini Vučak Markež povezani s hrano. »Poleg tega, da se družimo, je hrana tista, ki povezuje ljudi. Verjetno ni tako samo pri nas. Veliko vlogo igra pri tem tradicija in včasih je bila nedelja tista, ko se je za kosilo skuhalo nekaj posebnega. Danes je sicer vsega v izobilju, a so prazniki še vedno namenjeni kulinaričnim užitkom. Za silvestrsko kosilo si privoščimo nekaj, česar že dolgo nismo jedli. Najpogosteje polnimo zrezke, purane, morske poslastice, celo nojevo meso smo si omislili. Ob teh priložnostih tudi ne gledaš na ceno in si kupiš kaj dražjega v kombinaciji s tradicionalnimi dobrotami. Na naši mizi zato nikoli ne manjkajo štefani pečenka, francoska solata, tatarski biftek, čokoladne bombice s kokosom in za Matjaža obvezno sadna kupa. Vse to delamo sami, mama naju je s sestro naučila kuhati in tudi moj mož priskoči na pomoč. Večkrat vključimo še otroke, ki radi delajo kekse z modelčki. Vsega običajno naredimo veliko in ti na koncu hrana že pri ušesih ven gleda,« se pošali Urška in sladkosnedno pripomni, da so obvezna novoletna sladica snežne kepe iz beljaka in vaniljeve ali čokoladne kreme.

Za praznike na televiziji

Da bi se ognili preveliki količini hrane, se družine med sabo dogovorijo, kdo bo kaj pripravil, ne nazadnje so to družinski prazniki, ko si je treba vzeti čas in ga čim bolj kakovostno preživeti skupaj. »Nikoli nismo sami doma. Vse se začne za božič pri očetu, kjer postavljamo jelko, za silvestrovo pa pri nas dočakamo novo leto in se nato odpravimo na obiske. Vrata so vedno odprta in lepo je preživeti najdaljšo noč v letu s starši in tistimi, ki ti največ pomenijo. Običajno je televizijski program le za spremljavo in se osredotočimo na druženje ali kakšne družabne igre. Letos bo malce drugače, saj je na sporedu Silvestrski pozdrav, v katerem imam vlogo in bomo zato malo več pozornosti namenili temu. V navadi nam je tudi, da odštevamo skupaj z nacionalno televizijo, nazdravimo z otroškim šampanjcem, toliko da poči, in podoživimo ta slavnostni občutek, ker se alkoholu izogibamo. Nato si čestitamo in preklopimo na drug program, kjer takoj po polnoči zaplešejo dunajski valček, in z njimi se zavrtimo še mi. Otroka pa imata svojo tradicionalno tekmovanje v tem, kdo bo dlje časa pokonci,« spoznamo njihov praznični ritual.

Nič ni samoumevno

Da bodo prihajajoči prazniki še posebej čarobni, je igralka poskrbela sama. Dolgoletna prizadevanja, da bi se prebila v ospredje domače humoristične scene, so naletela na plodna tla in rezultat trdega dela je tukaj. S tem je v njen vsakdan prišlo veliko kompromisov, ki pa jih nikoli ne sklepa na škodo otrok. »Kadar imaš ogromno dela, se toliko bolj potrudiš, da narediš več, kot bi sicer, če bi imel manj projektov. Prisiljen si postavljati prioritete, in če si dovolj skrben, otrok res ne puščaš ob strani. Čeprav se pozno vrnem s predstav, mi ni težko prej vstati, če vem, da se bom lahko zaradi tega stiskala s svojima sončkoma. Veliko se pogovarjamo, preživljamo kakovostne trenutke in se zavedamo, da ne smemo ničesar jemati za samoumevno. Razpeta sem po vsej Sloveniji, s komedijo Dekliščina in televizijskimi projekti. Ogromno sem na cesti in zaradi tega še bolj pozorna na varnost. Večkrat se zgodi, da sem med vožnjo na smrt utrujena. Takrat se iz varnostnih razlogov raje ustavim in si odpočijem. Moram biti odgovorna do sebe in otrok,« poudari igralka.

Z možem na odru

Zadnja leta z možem sodelujeta tudi pri dobrodelnih decembrskih prireditvah in s tem razveseljujeta najmlajše. Ona kot teta Zima, on kot dedek Mraz. »S Centrom interesnih dejavnosti, ki se je razvil iz Društva prijateljev mladine Ptuj, delujem že dolgo časa. Ciljno občinstvo so otroci in mladostniki, ki jim polepšamo praznike. Počasi sem napredovala od šepetalke, animatorke do Sončne kraljice in leta 1992 sem postala teta Zima. Matjaž je prišel v ekipo, ker nam je zmanjkalo profesionalnih igralcev, zadolženih za vlogo dobrega moža. Prvo leto je govoril kot duhovnik in smo se mu od srca nasmejali, zadnjih pet let pa se je odlično vživel v dedka Mraza. Spoznala sva, da nama to sodelovanje zares ugaja, veliko sva skupaj, poleg tega pa vlogi blagodejno vplivata na najin odnos. Kajti lika se v predstavi odlično razumeta in sta ljubeča, prijazna drug do drugega, zato lahko s tem zgladiva morebitne spore. Po naravi nisva klišejska romantika, da bi si nenehno izkazovala ljubezen, tukaj pa vse to nadoknadiva. In tako so postali prazniki odlična partnerska in posledično tudi družinska terapija, saj sta kot palčka ali živalci v rajanje vključena še Nina in Grega,« se nasmehne simpatična Ptujčanka in bralkam ter bralcem revije Suzy zaželi vse dobro v prihajajočem letu.

 

Deli s prijatelji