Sonja Erčulj opravlja za vse ljubitelje vina sanjsko službo. Visoka in odločna blondinka je namreč vodja marketinga za domače trge v podjetju Puklavec Family Wines. Pravi, da je vinarstvo še vedno zelo tradicionalen in moški posel, o vinu pa, da so to čustva, zapakirana v steklenico.
Ste visoka, postavna blondinka. Se vam velikokrat zgodi, da vaš videz koga zavede?
Na vinskih sejmih se mi na primer večkrat zgodi, da me zamenjajo za hosteso (smeh). Ampak potem se jim predstavim, jim dam vizitko, začnem govoriti o vinu in na splošno o razmerah na vinskem trgu in jih tako hitro utišam. Vedno imam odgovore na njihova vprašanja – in to jih običajno hitro prepriča. Vidijo, da se spoznam in da nisem samo za okras.
Kako ste sploh pristali v vinarstvu?
Prijavila sem se na razpis. Pred tem sem delala v Pekarni Blatnik, ki je šla v stečaj. In na vrhuncu recesije sem tako ostala brez službe. Vsi so mi rekli, da ne bom našla zaposlitve v marketingu, in mi svetovali, naj gledam še kaj drugega. Ampak bila sem odločena, da želim delati v marketingu, da bom iskala službo na tem področju in pika. V življenju moraš vedno naprej, nikoli nazaj.
In vaša odločnost se je obrestovala …
Najprej moraš vedeti, kaj želiš, potem je laže. Pravzaprav moraš slediti cilju, ne odnehati, in včasih ne smeš poslušati drugih. Verjeti moraš vase in v svoje sposobnosti, imeti moraš vizijo in vztrajno korakati po tej poti … Tako kot v službi narediš načrt, si ga moraš postaviti tudi v osebnem življenju.
Kako premagujete ovire?
Vedno pravim, da ni problemov, so samo izzivi. S težavami se moraš spopasti, ne smeš jih ignorirati, ker potem postanejo še večje. Iščeš rešitve, pri tem pa poskušaš čim bolje sodelovati z drugimi. Tu je medsebojna komunikacija zelo pomembna. Zavedam se, da za uspešno delo potrebujem sodelovanje ljudi z vseh oddelkov, da lahko skupaj preskakujemo ovire. Iskanje rešitev je na mojem področju pomembno, saj imam na eni strani prodajo, ki hoče rezultate, na drugi pa potrošnika, ki ga moram poslušati, prepoznati njegove želje in ga upoštevati, hkrati pa moraš biti še ustvarjalen, zanimiv in inovativen.
S to službo ste stopili tudi na neznano področje. Kako ste se začeli spoznavati z vinom?
Opravila sem tečaj WSET druge stopnje, ki ti da osnovo, še pomembnejše pa je pridobivanje širine na sejmih, dogodkih in raznih vinskih festivalih, kjer se veliko pogovarjam z vinarji, vinskimi poznavalci in pokušam vino z vsega sveta. Na drugi strani pa na tovrstnih dogodkih stopiš v stik s potrošniki (pivci vina), ki ti iz prve roke povedo, ali si na pravi poti. Včasih dobiš tudi kakšno idejo, ki jo uporabiš v naslednji kampanji.
Kaj vas je najbolj navdušilo?
Neverjetno je, ko vidiš, kako obširna je ponudba vina na trgu. Ne samo Slovenija, ampak v svetovnem merilu, in prav vsa so po svoje dobra. Spoznala sem, kako pomembna je vloga marketinga, da lahko iz celotne ponudbe izpostaviš 'svoje' vino oziroma blagovno znamko. Navdušila me je ta pripadnost, predanost delu in to, kako čustveno smo vsi, ki delamo v tem poslu, navezani na vino. Veliko dela in veliko pridnih rok je treba, da prideš do ene same steklenice. Odvisen si od narave, potrebuješ veliko ljudi in vsa ta naša strast do vina je zapakirana v steklenico, ki jo potem s ponosom predstaviš širši javnosti.
Je to še vedno bolj moški svet?
Vinski posel je bolj moški svet, res je, ampak ko vidijo tvojo vnemo in strast do dela, da te to res zanima ter da tvoje poznavanje seže dlje od tega, da ponavljaš citate iz brošure, ni več težav. Ne moreš 'prodati' zgodbe, če še sam ne verjameš vanjo. Vinska scena je res zelo tradicionalna, težko gremo iz okvirjev. Vendar se da tudi tu premikati meje. Morda pomaga, da nisem prišla iz vinskega sveta in ga vidim z druge perspektive.
Kako pa potem dosežete, da vas spoštujejo?
Z odločnostjo, vztrajnostjo, profesionalnostjo in seveda moraš znati komunicirati. Res pa je, da se moraš včasih kot ženska še bolj potruditi in izkazati, vendar to štejem za prednost, saj se tako tudi sama izpopolnjujem.
Verjetno velikokrat slišite, kako odlično službo imate?
Marsikdo vidi kakšno fotografijo s kozarcem penine, ki jo objavim na družabnih omrežjih, in mi reče, da imam sanjsko delo. Saj ga imam, ampak vseeno me vsak dan v pisarni, kjer sem običajno do šestih zvečer, čaka kup e-sporočil in papirjev, vendar tega dela ne objavim. Velikokrat greš po delu v pisarni na sejem, festival, si tam do poznih večernih ur, zjutraj ob osmih pa znova v pisarno.
Kaj vas žene?
Motivacija, da svoje delo opravim dobro, predvsem pa odgovornost. Rada vidim rezultat, to me žene naprej. Ne le da delaš od osmih do štirih, ampak da javnost opazi tvoj trud in delo. Pa tudi to, da tisto, kar delaš, delaš rad in s srcem. Moj mentor iz prejšnje službe in hkrati dober prijatelj je temu rekel 'job&joy'. Brez tega težko vztrajaš.
Kaj bi svetovali vsem, ki si želijo v poslu uspeti že tako zgodaj kot vi?
Osnova je seveda izobrazba. Vem, da fakulteta ne da praktičnih izkušenj, ki so danes nujne, če želiš delati, kar si želiš. V času študija se moraš vprašati, kaj si želiš početi, si postaviti smernice, cilje, dobro je tudi, da kot študent najdeš delo v tej smeri, ker ti pozneje to pride zelo prav. Danes je težko dobiti zaposlitev, ki te res zanima, če nimaš izkušenj. Potem pa moraš ostati zvest sebi, ne sprejemati kompromisov, ampak verjeti vase, slediti sanjam in aktivno iskati zaposlitev, ki si jo želiš.
Kako ste pridobivali izkušnje?
Nekateri so uživali študentsko življenje, jaz pa sem delala. Imela sem srečo, da sem začela v Pekarni Blatnik, prav takrat smo snovali blagovno znamko HappyPek. Začela sem kot pomočnica direktorice, potem sem bila v kadrovski, naročniški službi, skratka povsod, kjer so potrebovali pomoč. Ko so ustanovili oddelek marketinga, sem vedela, da je to moja priložnost, in po nekaj razgovorih le dosegla premestitev na ta oddelek. Tako se je začela moja zgodba v marketingu.
Kaj vas tako vleče v marketing?
Dinamičnost in to, da rada vidim rezultat. Vinski marketing sestavlja veliko dejavnosti, kot so sejmi, festivali, organiziranje dogodkov, marketinške kampanje, PR, razne promocije, družbena omrežja itd. Je zelo pester in zanimiv svet, ki zahteva ustvarjalnost na vsakem koraku. Recimo, če imaš kampanjo in vidiš, da se potrošnik odziva, da jo ljudje opazijo in v končni fazi to potrdi tudi prodaja, se temu reče rezultat.
Eden od vaših znancev vas je opisal kot celoten 'paket'. Kaj je ta paket?
Mislim, da je to značaj. Si, kakršen si, tega ne moreš ponarediti. Jaz se tudi v prostem času rada družim, sem komunikativna, večino časa nasmejana. Ko sem izvedela, da sem dobila to službo, so mi vse prijateljice rekle, da mi je pisana na kožo.
Vendar pa verjetno ni uspeha brez marljivosti?
Sem trmasta, in če vem, da moram še nekaj narediti, ne odneham. So mi pa tudi starši privzgojili delovne navade, za kar sem jim izredno hvaležna.
Kako pa sprostite stres?
Največji stres je, da je dela vedno več, časa pa vedno manj. Najraje ga sproščam z vadbo crossfita v Vigorju. Tako kot v poslu moraš biti tudi tam vztrajen in discipliniran. Včasih je res težko, ko mi trener Brane reče, naj naredim samo še tri ponovitve, in komaj zdržim, ampak sem odločena, da bom izpeljala do konca. Tudi če grem potem domov po kolenih (smeh). Tako v službi kot pri telovadbi očitno potrebujem visoko intenzivnost.
Kaj vam je dala ta služba?
Zagotovo me je utrdila, dala mi je veliko znanja, ne samo o vinu. Popeljala me je v svet, saj sem lani nekaj mesecev živela in delala tudi na Nizozemskem. Dala mi je širino, odločnost, me izoblikovala in me naučila delovati tudi v moškem svetu. Nekateri moški se me tudi bojijo (smeh).
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
