Spletna (strokovna) javnost je odločila oziroma izglasovala, kdo v slovenski pravniški srenji so najvplivnejši. Portal Ius-info, ki tekmovanje organizira, jih je previdno nanizal kar po abecednem vrstnem redu (priimkov): dr. Matej Avbelj, dr. Miro Cerar, ddr. Klemen Jaklič, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, dr. Vasilka Sancin, Lucija Šikovec Ušaj, dr. Andraž Teršek in dr. Boštjan M. Zupančič.
Seznam je precej podoben lanskemu, nova so le tri imena. Najprej velja omeniti dolgoletnega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča, v pravnem svetu ga kličejo kar BMZ, ki se je lani po trinajstih letih službovanja v tujini vrnil v Slovenijo in takoj dvignil veliko prahu. Zaradi zapisa na facebooku so se s profesorjem, ki je tudi pisatelj in esejist, ukvarjali celo na vladi. Ni jim bilo povšeči, da njegovo mnenje o splavu, zapisano na družabnem omrežju, odstopa od večinskega, zato so mu umaknili podporo pri kandidaturi za člana organizacije Združenih narodov za človekove pravice. BMZ je tako ostal doma, kjer pa mu sploh ni hudega, v elitnem ljubljanskem predelu Trnovo z ženo, na katero je zelo ponosen, urejata moderno vilo. Njegov drugi slovenski dom je v primerjavi s Trnovim prava divjina, v Javorniku nad Črnim Vrhom nad Idrijo. Odkar je izgubil vladno podporo, se po političnih kuloarjih v prestolnici šušlja, da se BMZ spogleduje tudi s politiko, neredki pa so bili razočarani, ker ni šel v zbiranje podpisov za predsedniško kandidaturo.
Novinca v primerjavi z lanskim letom pa sta odvetnika Lucija Šikovec Ušaj in Franci Matoz, ki pa sta bila na seznamu leta 2015, ko je bil med najvplivnejšimi pravniki tudi pravosodni minister Goran Klemenčič – tega letos ni. Je pa aktualni slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič uvrščen v ožji izbor treh kandidatov za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, kot so sporočili s pravosodnega ministrstva. Ob njem sta bila v ožji izbor uvrščena kandidatka Bosne in Hercegovine Dunja Mijatović in kandidat Francije Pierre-Yves le Borgn.
Čeprav zastopa prvo damo ZDA Melanio Trump, ki je nedvomno vplivna Slovenka, na seznamu ni Nataše Pirc Musar. Ali denimo prvega moža nogometne Uefe, slovenskega odvetnika Aleksandra Čeferina.
Direktorica založbe in dogodkov Ius software Alenka Zalar pojasnjuje, da je izbor desetih najvplivnejših potekal v dveh delih: izmed dvajsetih finalistov, ki so bili največkrat predlagani v prvem delu, se je med najvplivnejše uvrstilo deset pravnikov, ki so dobili največ glasov. V prvem delu izbora so organizatorji menda prejeli več kot sto različnih predlogov oziroma imen pravnikov, ki so bili letos po mnenju uporabnikov portala posebno prodorni in prizadevni pri svojem strokovnem delu.
V drugem delu so lahko obiskovalci portala oddali glas enemu izmed dvajsetih finalistov. Zalarjeva pojasnjuje, da je skoraj tri tisoč glasovalcev postavilo tudi številna aktualna vprašanja in obrazložilo svoje glasovanje, pri čemer so navajali odlike najvplivnejših pravnikov, kot so: strokovnost, poštenost, načelnost, nepristranskost, mednarodne izkušnje in ugled, javno izpostavljanje ter letos zelo pogosto neposrednost, pokončnost in kritičnost. Največkrat postavljena vprašanja za finaliste so, pravijo pri založbi, ki je tekmovanje organizirala, zadevala upadanje zaupanja v sodstvo zaradi številnih zastaranj kazenskih postopkov in povečevanja števila razveljavljenih odločb vrhovnega sodišča, implementacije arbitražne odločbe, neenotne sodne in tožilske prakse ter ločenih mnenj sodnikov, vloge sodnega sveta, razkrivanja kazenskih ovadb in zavrnjene novele zakona o kazenskem postopku.
