Šef Playboya Slovenca povabil v svoj kino

Aleša Bravničarja najbrž ni treba predstavljati. To je tisti uglajeni gospod, ki ga boste najverjetneje srečali s fotografsko torbo čez ramo in v objemu katere znane slovenske lepotice. S Katarino Benček, Nadiyo Bychkovo, Natalijo Osolnik, Dorotejo Premužič niso le (skorajda stalni) sodelavci, ampak tudi prijatelji. Najljubšega modela med njimi, pravi, nima: »Daleč največkrat pa sem, se mi zdi, fotografiral Karin Škufca.«

Slovenski Pirelli

Kar nekaj časa smo se z Alešem dogovarjali za intervju, kot po navadi ima polne roke dela. Te dni z izdajo koledarja NSFW (Not Safe For Work, po priljubljeni spletni blogerski kratici), ki velja za slovenskega Pirellija. Luč sveta je ugledal v petek. »V njem je ducat čudovitih deklet, deset Slovenk in dve tujki. Poleg Katarine Benček, Eve Kofol, Nadiye Bychkove, Karin Škufca in Ule Šemole, ki so ponosno krasile Playboyeve naslovnice, sem za koledar fotografiral tudi Dašo Podržaj, Natašo Nanevo in Tino Mentol, drugo spremljevalko miss Slovenije Tadejo Pavlič, tisto 'ta blond' Anjo Jenko iz Ilirske Bistrice ter Leo Rogelj, brhko deklino iz Voklega, ki je čisto nov obraz na slovenski sceni. Na fotografijah se je znašla tudi prikupna potetovirana Estonka Ksenja, ki smo jo fotografirali v Londonu.« Na snemanju je bilo, kot vedno, naporno, profesionalno, a hkrati kar se da sproščeno. »Včasih se valjamo po tleh od smeha, včasih kar nočemo domov. Le to je pravo vzdušje za sprostitev modela.«

Navdušil ga je oče

Osemintridesetletni fotograf je že v mladosti vedel, kaj je njegovo življenjsko poslanstvo. »Vedno sem bil vizualni tip človeka. Zdi se mi, da je vsega kriva stara leica iz leta 1938, ki sem jo zaplenil očetu,« se nasmehne. »Ta sijoči krom, ki ga danes ni več na sodobnih fotoaparatih, je bil nekaj čarobnega pod prsti in še fotografije so bile čudovite.« A začetki niso bili lahki, se spominja. »To je bil seveda čas brez facebooka in drugih družabnih omrežij, fotografiralo se je na film, tako kot se je to počelo vseh 150 let pred pojavom digitalnih kamer. Na razvijanje fotografij si sredi osemdesetih čakal tudi po 14 dni.« Danes, se mu zdi, oprema ni več tako pomembna. »Glede na to, da stalno vznikajo mojstrovine, narejene s preprostim iphonom, lahko zatrdim, da mora biti oprema zgolj toliko dobra, da naredi fotografijo uporabno, vse drugo je v rokah tistega, ki jo zna pametno in kreativno uporabljati.«

Srečno poročen

Bravničarja najbrž največ ljudi pozna kot Playboyevega fotografa, čeprav dela tudi za druge svetovno znane medije. »Za mano je več kot 200 reportaž za potopisne revije, kot so National Geographic, Popotnik in Gea. Reportažo iz Alžirije je objavil celo BBC. Popotniška fotografija je moja velika strast.« A nato skoraj v istem hipu doda: »In seveda to, kar najpogosteje počnem: modna in glamur fotografija, pa seveda Playboy, ki me je zaznamoval za vse življenje.« Kako na ta del njegovega poklica gleda njegova žena Špela, vprašamo, Aleš brez pomisleka odgovori: »Moje delo je dobila v paketu z menoj. Ravno v nedeljo sva praznovala deveto obletnico poroke,« ponosno pove. Zakon sta obogatila z dvema otrokoma. A Špela ni le njegova življenjska sopotnica, pomaga mu tudi v službi: »Tu in tam mi priskoči na pomoč z ličenjem, saj je diplomirana vizažistka, poprime pa tudi za kak odbojnik, če je treba, gre z mano na snemanje na drug konec sveta...«

Druženje s Hefom

V njegovi več kot 20-letni karieri se je seveda nabralo ogromno anekdot, Aleš pravzaprav pravi, da je vsako fotografiranje zgodba zase. A neke izkušnje zagotovo ne bo nikoli pozabil: »Bil sem povabljen na Playboyevo fotografiranje v Los Angeles, da se na lastne oči prepričam, kako reč poteka v ZDA. Potem pa dobim mail, kjer piše, da sem vabljen tudi v razvpiti dvorec Playboy Mansion, v Hefov zasebni kino, ki je odprt le za najožje prijatelje.« Hugh Hefner, ustanovitelj Playboya in veliki filmoljub, je plačal milijon dolarjev za obnovo hollywoodskega znaka v Los Angelesu, zato ima poseben privilegij pri filmskih studiih in filmski akademiji; filme za svoj zasebni kino dobi hkrati s hollywoodskimi premierami. Eno teh si je skupaj z njim ogledal tudi Aleš. »Uživali smo v premieri in pokovkah v družbi njegovih zajčic ter njegovih osebnih prijateljev, denimo komika Jona Lovitza in fotografa Arnyja Freytaga. Ko sem se slikal s Hefom, se je Arny odtihotapil za steklena vrata, ki vodijo na vrt Playboyevega dvorca, in mi nastavil fotobombo – svoj obraz na steklu za mojim komolcem,« se z nasmeškom na obrazu spominja Ljubljančan.

Ko ga vprašamo, na kateri svoj uspeh je najbolj ponosen – izdal je dve knjigi, za njim so uspešni fotografski tečaji in delavnice ter sila sočna kariera –, se zamisli in pove: »Kot pravi stari rek, mora človek v življenju posaditi drevo, napisati knjigo, zaploditi otroka. Vse to sem že izpolnil. Moja največja želja pa je, da bi na stara leta srečno in mirno živel v krogu svoje družine.«