Rudi Bučar je zapriseženi Primorec, pravzaprav Izolan, če smo natančnejši. Po duši je rocker, največ je doslej zaslužil kot član spremljevalnega benda Jana Plestenjaka, poustvarjanje istrske kulturne dediščine pa je njegova strast in poslanstvo.
Zmaga s Frčafelami
Včasih gre tudi zmagat na kak festival, minuli teden je to v družbi mičnih deklet, ki so si nadele ime Frčafele, storil na osveženih Melodijah morja in sonca. Želel si je zmage, ampak da bo njegova Sem znala jes – pod njo se je podpisal kot avtor besedila, glasbe in aranžmaja – nazadnje tako navdušila in prepričala prav vse, od občinstva do stroke, si seveda ni drznil niti pomisliti. Marsikoga je presenetilo, da je bila naklonjenost skladbi z narečnim besedilom tako velika.
Konkurenca je bila zveneča, tudi Nuša Derenda je bila tam, ampak čednega Rudija, med primorskimi dekleti nekoč zelo zaželenega fanta, ki ne le, da je oddan in še oče povrhu, temveč si je zdaj omislil tudi brado, takšne stvari ne strašijo preveč. Je pa v trenutkih vznemirjenja po zmagi plaketo po nesreči spremenil v črepinje. Bodo za srečo.
Zna prisluhniti sebi
Rudi Bučar se je v življenju naučil, s pomočjo staršev, ne pozabi povedati, prisluhniti sebi. Da bi lahko bil bolj komercialen, pravijo nekateri, drugi pa, da z nastopanjem na popevkarskih festivalih trati čas in svojo nadarjenost. Sprva je bil malce proti festivalom tudi sam, sčasoma je ugotovil, da jih potrebuje zaradi prepoznavnosti, izkušenj. Če želiš od glasbe živeti, je pač ne moreš delati zgolj zase ali ozek krog glasbenih navdušencev. »Sem glasbenik, ki živi za nastope, ne le zato, ker bi bilo to moje poslanstvo, temveč tudi zato, ker od vsega, kar delam, to delam najbolje.«
Rudi je na oder podjetno zakorakal že kot smrkavec, skupina Spirits, ki jo je še v osnovni šoli ustanovil s prijateljem Gabrom Radojevičem, je bila na Primorskem precej uspešna. Rudi je nato ob srednji ekonomski šoli v Kopru hodil še na srednjo glasbeno šolo, jo končal v dveh letih in se nato vpisal na tržaško akademijo za glasbo. Diplomiral je tudi že.
Rudi in Istrabend
Kot najbrž vsi na Primorskem je Rudi rasel in glasbeno zorel ob Kameleonih in Faraonih, toda njegovo glasbeno pot je najbolj zaznamoval vpliv fotografa in glasbenika Luciana Kleva. Zaradi njega je začel spoznavati istrsko glasbeno izročilo, ure in ure raziskovanja so se leta 2004 končale s prvim samostojnim albumom Kapot. Šel je za med.
Rudi pa je šel naprej, tri leta pozneje je bil na drugem albumu Kambiament njegov avtorski pečat že izrazitejši. Upal in zaupal si je čedalje bolj, prepričan, da »je prav, da ljudsko istrsko glasbo preigravamo na način kot nekoč, ampak če želimo, da ljudska pesem ostane živa, jo moramo predrugačiti. Tako jo lahko ponudimo mlajši generaciji, ki jo bo z veseljem nosila naprej.«
Leta 2008 je bil del delegacije, ki je s projektom Sozvočja Slovenije v Bruslju sklenila slovensko predsedovanje Evropski uniji, in že tam se je začela zgodba Istrabenda, v kateri sta poleg Rudija še harmonikar Janez Dovč in tubist Goran Krmac. Konec leta 2012 je izšel njihov album, preprosto naslovljen Rudi in Istrabend. Nova primerna beseda, ki bi se začela na k in končala na t, mu takrat pač ni prišla na misel.
Zapisan glasbi
Svojo glasbo Rudi Bučar jemlje resno, tudi kadar jo počne iz bolj komercialnih vzgibov. Alenko Gotar je leta 2007 spremljal na evrovizijskem izboru v Helsinkih, v duetu z Alyo je na Emi nastopil dve leti pozneje, za Aniko Horvat pa tistega leta napisal še Samo ti, zmagovalno skladbo Slovenske popevke po mnenju strokovne žirije. Dve leti pozneje je žirijo prepričal sam, s skladbo s simboličnim naslovom Naj traja. Letos je šel na Emo s skupino Elevators (niso zmagali), po zmagoslavju na MMS pa ga letos čaka še Slovenska popevka. O tem, ali z brado ali brez, bo še razmislil.
Nekoč si je želel, da bi šel pet v San Remo, ampak Italijani so glede tega, koga spustijo na prestižni oder, bolj zadrti. Njegova strast je še vedno šport, bil je kar nadarjen zanj, pravi, ampak duša se je zapisala predvsem glasbi. Istrski, ta del sveta je za Rudija neizčrpen vir navdiha; in morda po zmagi na MMS tudi donosnejši. Le brada bo bržčas morala proč.
Pet vprašanj za Rudija Bučarja
Vaša najizrazitejša značajska lastnost?
Pravijo, da sem simpatično raztresen.
S kom bi si želeli preživeti dan?
S svojima dvema – z ženo in s sinom. Še posebno ker je zadnje čase manj priložnosti za druženje z njima.
Vaša največja razvada?
Druženje, refošk in poustvarjanje istrske dediščine.
Vaša najljubša knjiga?
Zelo me je navdušila knjiga Franceta Cokana Eno življenje je premalo. Dol sem padel tudi zaradi jezika, ki ga uporablja pisatelj.
Vaša najljubša jed?
Plava riba.
