V Krškem so minuli konec tedna uprizorili edinstveno predstavo v slovenskem prostoru. Pod naslovom Rok Kurent se skriva zgodba o umetniku s kitaro, ki ga politika izkoristi in se ga nato odkriža. Delo, ki je nastajalo kar štiri leta, je muzikal, politična burka, glasbena drama in kulturni protest obenem oz. z eno besedo parodija – na vedno aktualne volitve. Navdihnil ga je Cankarjev Kurent, ena glavnih poant Roka Kurenta pa je, da se od Cankarja dalje nismo pravzaprav ničesar naučili.
Libreto za muzikal je napisal Matjaž Pikalo, pod glasbo se podpisuje Dejan Učakar, izvaja pa jo Simfonični orkester Glasbene šole Krško pod vodstvom ravnatelja glasbene šole Draga Gradiška, ki je sicer tudi idejni vodja predstave. Odrske deske je med nastopom zasedlo kar 93 glasbenikov, pevcev in drugih akterjev. Doslej si je sedem predstav ogledalo že okoli 4000 ljudi. Lep dosežek, če vemo, da so v tem izvirno glasbeno-scenskem delu večinoma nastopali amaterski umetniki.
Sta se župan in minister zamislila?
»Ljudje so celotno zadevo sprejeli s takšnim navdušenjem, da nas je močno presenetilo. Je pa bilo opaziti, da so tudi politiki v občinstvu razumeli poanto – in jim ni bilo ravno prijetno,« nam je zaupal avtor glasbe Dejan Učakar. Kot smo izvedeli od obiskovalcev predstave, naj bi se bil župan Krškega Miran Stanko po skromnem ploskanju hitro umaknil iz dvorane, sumljivo hitro se je umaknil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Je amaterska politična burka, ki jo je navdihnilo Cankarjevo monumentalno delo, stopila na žulj lokalnim veljakom? Morda pa je to le eden prvih znakov, da smo se od Cankarja mogoče nekaj vendarle naučili ...
