Noče, da 
bi jo poznal 
ves svet

Pevko Marjetko Vovk, ki nas je letos s svojim Raayem zastopala na izboru za pesem Evrovozije na Dunaju, obiščemo na njenem domu v Brezovici. Med pitjem čaja pove, da je hvaležna za evrovizijsko izkušnjo: »Kot glasbenika sva oba definitivno zrasla. Jaz tudi kot pevka: ko stopam na velike odre, je, kot da bi nastopala doma v kuhinji. Nimam več strahu, treme, kot sem jo imela na začetku kariere.« S projektom Maraaya sta spet na odru, sicer pa si 31-letnica, ki jo trenutno gledamo tudi kot žirantko v oddaji Slovenija ima talent, ne želi svetovne slave. Svoje znanje angleščine pa je nadgradila kar v alfa stanju.

Komaj smo se ujeli, saj imate zelo natrpan urnik. Kaj vas trenutno najbolj okupira?

Ravnokar sva izdala novi singel Living again. Vesela sva, da je izšel tudi v Italiji. Imava veliko novih idej. Nekaj pesmi je že vnaprej napisanih. Problem nastane, ker Raay zelo hitro dobi inspiracijo, potem pa se zatakne pri besedilu, saj delava v angleščini. Razumeš vse, ampak se ne moreš izražati tako kot nekdo »native«. Zato se proces podaljšuje. Drugače bi bila hitrejša in bi verjetno imela zunaj še več pesmi. Nočeva pa nekaj na hitro. Hočeva, da imajo skladbe neko sporočilo.

Če smo že pri angleščini, slišala sem, da ste se tega jezika učili v alfa stanju. Kako je to videti?

Predvsem sem si želela specializirano angleščino, kar je najboljše za moje področje, torej glasbo. Všeč mi je, ker je individualni program. Super je, predvsem se umiriš. Imaš več različnih faz: najprej moraš aktivno poslušati, potem isto stvar še prebereš in o njej govoriš, torej imaš tri različne procese. Veliko mi je ostalo v glavi. Drugače je kot v osnovni in srednji šoli, ko se učiš za učitelje in starše. Tukaj se učiš zase in si veliko več zapomniš. Tudi pristop je drugačen kot v šolah, zato mi je zelo všeč. Mislim, da bom še šla.

Alfa stanje po navadi dosežemo, ko spimo. Tako se verjetno niti niste zavedali, kako dobro ste se v resnici naučili jezika. Kako ste opazili napredek v znanju angleščine?

Že na Eurosongu sem bila veliko bolj samozavestna v govoru. Seveda moja angleščina ni popolna, ampak stremim k temu, da se poskušam vsak dan kaj naučiti … Ali prek besedila, včasih pogledam kakšno serijo. Nekaj let za nami so otroci že veliko bolj gledali risanke in programe v angleščini, mi pa še ne toliko. Zato poskušam to nadomestiti. Predvsem bi rada izboljšala naglas v govoru, ker se mi zdi, da se nam takoj pozna, da prihajamo z Balkana. Velikokrat nas zamenjajo z Rusi.

Iz sosednje sobe se sliši, da Raay ustvarja novo uspešnico. Kaj se torej dogaja?

Raay poleg tega, da ustvarja za naju in druge slovenske glasbenike, dela tudi za japonski trg. Prav zdaj sklada pesem za njih.

Sicer sta aktivna pri številnih projektih. Trenutno pripravljata Lino Kuduzović za otroško Evrovizijo.

Zdaj greva v Bolgarijo z Lino. Lani sva bila že z Ulo. Vesela sva, da te mlade peljemo malo v svet in da sva tudi del tega. Predvsem se mi zdi fajn, da imajo priložnost, to je tako rekoč velika Evrovizija, oder je isti, postopek je isti, to je za njih neprecenljiva izkušnja. Uli je ta priprava koristila, precej je zrasla od Eurosonga. Lina je sicer večjih odrov bolj navajena, zato gremo mogoče vsi bolj sproščeno tja.

Lina je ves čas hodila k vam na ure petja. Kako bi opisali njen razvoj? Mnogi so bili kritični, češ da je zelo mlada vstopila v glasbeni svet.

Zelo sem ponosna nanjo in njene starše, kako so to speljali. Se mi zdi, da je zdaj, ko se je spet pokazala Sloveniji, dobesedno zaprla usta vsem skeptikom, kaj vse da bo s tem otrokom. Ljudje so imeli tudi tako primitivne izjave v smislu, da je to izkoriščanje. A to, da otrok trenira šport šest ur na dan, pa ni izkoriščanje? Meni se zdi, da je vse, kar otrok počne v prostem času, za njegov razvoj veliko boljše, kot če doma na pametnem telefonu tipka po družabnih omrežjih. Lina je vsem dokazala, da je bila to zanjo samo dobra izkušnja, lepo se je razvila v prijetno, mlado punco, odlično glasbenico.

Kako pa vaša otroka Vid in Oskar? Gresta po vaših stopinjah, ju mogoče že učite, glede na to, da ste profesorica petja?

Imam občutek, da bova tukaj ostala bosa. (Smeh.) Vsaj za zdaj se interesi ne kažejo v to smer. Bolj nasprotno od naju, kakšne športne aktivnosti. Ampak je že tako prav, da se potem tudi midva angažirava v šport. Vid je na splošno živahen, motoričen otrok, rad sicer posluša pesmice, poje pa ne. Oskar pa je itak še zelo majhen. Na koncu je vseeno, kaj počneta, samo da bosta srečna.

Kako pa vam vse znese? Imate majhna otroka, ves dan poučujete petje, nastopate …

Včasih se z Raayem zafrkavava, da sva kot rojena zombija na tem svetu. Velikokrat sva utrujena, kronično. Zjutraj bi me moral kdo s kladivom udariti po glavi, da se zbudim. Tistih prvih pet minut pri sebi vse prekolnem, ampak potem se že zbudim in sem zadovoljna. Šele ko se umiriva, vidiva, kako utrujena sva, drugače pa sva oba naspidirana. Je pa res veliko lažje, ker to res rada delava. Se mi zdi, da dnevi zelo hitro bežijo, včasih bi še veliko več naredil.

Oba z Raayem se ukvarjata z glasbo. Je mogoče ravno v tem recept za uspešno zvezo?

Včasih je prednost, včasih pa je tudi slabost, ker nikoli ne odklopiva. Včasih sva že prav jezna nase, ker nama motorček ves čas dela. Velikokrat potem pustiva telefone doma in greva na kakšen sprehod z otrokoma, da se čisto odklopiva. Bolj pomembno je, da imava iste nazore in poglede na življenje in seveda iste želje.

Za katere želje gre?

Predvsem bi rada delala dobre komade, rada bi bila čim bolj inspirirana. Drugače pa si ne želiva ničesar, kar bi si mogoče ljudje mislili, da si želiva. Beemveja ne rabiva pred hišo, jahte tudi ne, zadovoljna sva s tem, kar imava, in delava naprej tisto, kar rada delava. Se mi zdi, da je to največji luksuz.

Kaj pa tujina? Glede na to, da Raay ustvarja za japonski trg, vas vleče tudi čez mejo?

Če bova psihično pripravljena za tujino, bova tudi prišla. Delava na tem, nisva pa v krču. Svoj krog poslušalcev že imava. Relativno je, kaj si želiš. Jaz si ne želim uspeha, da bi me recimo poznali vsi na tem svetu. Želim si, da lahko pojem, imam nastope, koncerte, imam svoje občinstvo, ki me posluša. Hkrati pa mi je super, da imam tudi svoj mir. Niso najstniške želje kot pri štirinajstih, da bi npr. vse dal, da bi se videl na MTV.

Torej razmišljate podobno kot pokojna Amy Winehouse? Nikoli si ni želela postati slavna, drugi so jo v to porinili, predvsem oče.

Itak vidimo končni rezultat vseh teh produktov, postaneš lutka industrije, do neke meje tudi izgubiš osebnost. Dokler obvladuješ stvar in si gospodar svojega telesa in uma, si v redu. Želim si predvsem novih izzivov. Evrovizija je bila recimo nekaj, česar še nisem doživela. Zato je bil to zame izziv, in všeč mi je bilo.