INTERVJU

Nika Urbas: sovražnike spremenila v oboževalce

Objavljeno 09. december 2017 20.24 | Posodobljeno 09. december 2017 20.24 | Piše: Tomaž Mihelič

S prečiščeno slovenščino, za katero Nika Urbas Ambrožič pravi, da je zahteven, precizen in brezkompromisen jezik, je osvojila občinstvo. Sprva so nad njenim nastopom vihali nosove, danes ji dobesedno jedo z roke. Še več, najstniki jo zasipavajo z vprašanji, kako obogatiti svoj besedni zaklad, in z veseljem se odzove.

Z možem Matjažem Ambrožičem na Christmas Gala, dogodku Britansko-slovenske gospodarske zbornice. Foto: Mediaspeed

Mar ni zanimivo, kako ljudje enačijo obvladovanje maternega jezika z afnanjem?

Znanje slovenskega jezika zame ni samoumevno, pač pa privilegij. To, da sem po spletu naključij postala nekakšna ambasadorka slovenščine, pa si štejem v ponos. Brez lažne skromnosti vam priznam, da me veliko mladih na instagramu sprašuje po nasvetu, kako izpiliti slovenščino. Pričakovala sem, da bodo kakovost govorice prepoznali starejši, ker so generacija, ki je odraščala v precej drugačnem okolju. Takrat je bila pravilna raba jezika v medijih glavni kriterij, zdaj pa je to nekaj eksotičnega. Na neki način je žalostno, a ne bodimo negativni. Očitno je prišel čas, da se tudi slovenščina prevetri in se na bolj simpatičen način približa novim generacijam. Te od vsake stvari pričakujejo kreativno spodbudo. Tudi zato sem vesela, da so 'nikizmi' tako priljubljeni.

V manj kot pol leta ste večino gledalcev s predsodki povsem obnoreli in jih dobili na svojo stran. Kako vam je to uspelo?

Zveni kot bi se pogovarjali o športnem rekordu (smeh). Morda je skrivnost v tem, da se za to niti ne trudim. Zelo sem vesela, ko koga navdušim, razumem pa tudi, če komu sploh nisem všeč. Na vse to gledam zelo neobremenjeno.

Je bilo boleče spremljati kritiziranje vaše osebnosti, ki morda za obremenjene ljudi deluje 'afektirana', za tiste, ki vas poznamo, pa vemo, da ste ena najbolj avtentičnih Slovenk in ne podlegate kompromisom?

Hvala za kompliment. Če dovoliš, da ti kritike neznancev pridejo blizu, potem je lahko precej neprijetno. To je stvar odločitve. Vsakdo na medijski sceni se je verjetno na eni točki spozabil in dovolil, da so mu kritike pokvarile dan. Tudi sama sem se. Pa sem se potem kar hitro potolažila vedoč, da tudi negativni komentarji odsevajo realnost tistega, ki jih je izrekel. To je teza, od katere ne odstopam. Preprosto sem srečna, da sem, taka kot sem, tu, kjer sem.

Postavili ste nov trend, ki je sila ustvarjalen, saj razvija izrazoslovje, bogati besedni zaklad in krepi domišljijo. 'Nikizmi' so nekaj, kar je čisto vašega, nekakšen logotip. Se temeljito pripravite na sleherni nastop oziroma koliko je pri vsem tem improvizacije?

Moje priprave na nastop so navadno res temeljite, a so večinoma bolj ponotranjene narave. Posvečam se notranjemu miru, saj sem takrat vedno najbolj ustvarjalna. Kar pa se govorice tiče, pa jo imam v sebi, od nekdaj sem se rada lepo izražala. Ta resnično nastaja zelo spontano.

Glede na vaš perfekcionizem je neverjetno, kako ste spontani in obvladujete situacijski humor. Voditelju Denisu Avdiću niste ostali nič dolžni, še več, zelo damsko in v vašem slogu ste ga spravljali v zadrego. Ste bili od nekdaj takšni ali je to postal vaš obrambni mehanizem in sredstvo, da ste se kot rajska ptica v tem sivem povprečju sploh lahko obdržali?

Vedno pravim, da je vredno biti perfekcionist le v situacijah, nad katerimi imaš nadzor. Zato sem, denimo, perfekcionistka v poslu, med kreiranjem ali na primer med sestavljanjem lastne garderobe. Oddaja v živo pa je nekaj povsem drugega. Tam se je bolje prepustiti toku in vklopiti intuicijo. Pomembno vlogo pri tem pa ima tudi moja vesela narava. Smeh me sprošča in verjamem, da se ljudi najlažje nagovori s humorjem. Zato se rada pošalim tudi na svoj račun. Pomembno je le, da smo vsi skupaj dobre volje.

Pravzaprav niste nikoli žaljivi, a kljub temu podate svoje mnenje, detajlno orišete sleherno situacijo in nekomu poveste, da recimo nečesa ne obvlada in kako bi lahko bil boljši. Glede na to, da še nimate materinskih izkušenj, od kje izvira ta občutek za občutljivo človeško dušo, ki je ne želite prizadeti?

Kakšno lepo in tenkočutno vprašanje ste mi zastavili. Nanj vam lahko odgovorim zelo preprosto. V življenju se zares držim le enega pravila. Temu pravim Zlato pravilo. Vedno bodi do drugih tak, kot bi si sam želel, da so do tebe. Do ljudi čutim veliko ljubezni in zelo si želim, da bi vsakdo lahko zažarel v svojem polnem sijaju. K temu jih želim spodbuditi. S prijazno besedo in nežnim pristopom je vedno lažje.

image

»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«

 

Deli s prijatelji