LADO BIZOVIČAR

Na odru in pred kamerami predrzen, a drugače prijazen 
in spoštljiv fant

Objavljeno 26. november 2015 17.30 | Posodobljeno 08. december 2015 21.56 | Piše: Maja Debeljak
Ključne besede: Lado Bizovičar

Ni veliko znanih Slovencev, ki bi v medijih naredili tako malo za svojo popularnost, kot je značilno za Lada Bizovičarja. A jih je hkrati malo, ki bi bili pri občinstvu tako priljubljeni kot on.

Bizovičar je med drugim član žirije v šovu Slovenija ima talent, v katerem si je pridobil pozornost in naklonjenost občinstva. Foto: Mediaspeed

Ni ga na facebooku, twitterju …, medijev se brani kot hudič križa. »Kot objekt novinarskih prispevkov največkrat nastopam v prostih spisih, katerih avtorji ne vedo, da konec novinarskega prispevka pomeni podpis,« je izrekel pred leti, preživel in do dandanašnji ostal zvest samemu sebi. Vključno z urejeno neurejenostjo.

V resnici je Lado čisto prijazen in zelo spoštljiv fant. Do tistih, ki si to zaslužijo, seveda. Na odru in tudi pred kamerami pa je zagotovo eden najbolj predrznih in neposrednih.

Lado na žaru

Najraje, s prav posebnim užitkom, si privošči tiste, ki so mu blizu. No, pravzaprav si rad privošči vsakogar. Z občutkom, inteligentno in duhovito, vsaj večinoma. In zato se ljudje, tudi tisti, ki jih obrača na žaru, v njegovi družbi večinoma počutijo odlično.

Besede žar nismo uporabili po naključju. Z njim je namreč, pravzaprav s šovom Roast, po slovensko žar, Lado na začetku meseca napolnil sveto veliko dvorano Cankarjevega doma. Roast je žanr komedije z več kot stoletno tradicijo, številni svetovni zvezdniki in politiki, tudi ameriški predsednik, na primer, so ga že bili deležni.

Lado se je cvrl prvi, predsednik države se je krohotal v občinstvu in morda razmišljal, kako se bo nekoč na tistem odru počutil on. Drugi je bil Jan Plestenjak. Ki Lada in njegov humor že dobro pozna. Tako kot večina drugih slovenskih glasbenikov, ki si jih je Lado privoščil v komediji Slovenska muska od A do Ž. Huronsko smešno in tako priljubljeno, da je bilo nemogoče, da bi ostalo brez nadaljevanja. Tokrat, premiera je bila prav včeraj, je v družbi Jaše Jamnika in Jerneja Čamplja od A do Ž predstavil še slovensko literaturo, »edino temo, na katero se spozna še manj kot na glasbo«. Knjige pa tako in tako »uporablja predvsem kot obtežilnik za neplačane položnice in občasni domači herbarij«.

S komedijo, katere avtor je Jure Karas, režiser pa Primož Ekart, bo Lado, tako kot je to storil z Musko pa s predstavo Fotr, znova obredel tudi Slovenijo. Vse, da dvigne raven narodove izobrazbe... Aja, vmes je še zrežiral Jonasovo novo predstavo. In privolil v to, da bo član žirije v šovu Slovenija ima talent, v katerem si je s svojim pristnim čudenjem, občudovanjem, zgražanjem in, jasno, zbadanjem pridobil veliko pozornost in naklonjenost občinstva. Res zna z ljudmi, čeprav se ga drži sloves zajedljivega sogovornika. Kar se njemu zdi smešno.

Ne mara kmetavzarstva

Lado v tem obdobju hkrati res počne toliko reči, kot jih ni še nikoli v svojem zdaj že skoraj štirideset let trajajočem življenju. Zelo polnem življenju. V Cankarjevem domu so ga zbadali na račun marsičesa, od pevske kariere v fantovski skupini O.S.T. (kako lušten fant je bil …), na primer, do odvezanih vezalk, ki so bile njegov zaščitni znak med vodenjem TV-oddaje TLP, Tistega lepega popoldneva. Če omenimo bolj nedolžne reči, seveda.

Doslej je res počel veliko stvari, ki so pustile globoko sled v slovenski medijski zgodovini. In tudi v glavah in srcih ljudi, posebno ko jim omenite šov As ti tud not padu, ki ga je vodil v paru z Jurijem Zrnecem. Z živo različico, Notpadu lajv?!, sta napolnila Stožice.

Zabavnjaštvo, ne pa umetnost? »Umetnost je, da se ti med polnjenjem stadiona ne zmeša,« je rekel Lado, ki se ga s površnimi vprašanji in takšnimi o zasebnem življenju ne da speljati na tanek led. In ki kakšnega novinarja kar odločno zatre, kadar se ta o čem moti; na primer o tem, da se sinhronizacije risank pri nas dela na hitro, brez truda. Ker ni res, pravi Lado, ki je bil med drugim podgana Remy v filmu Ratatouille, pa zajec Ibi v filmu Hop.

Kot pripadniku Urbanega plemena mu gre močno na živce kmetavzarstvo; ne tudi ruralnost, da ne bo pomote, je že moral večkrat pojasnjevati. Je mestni otrok, pa hkrati otrok, ki je svoji mami za rojstni dan namesto parfuma kupil parcelo. V Gani, ker ji je bilo tam pač všeč. Njegova mama je super in Lado gre tu pa tam na obisk. Po počitek, sprostitev … in včasih po malarijo. Se zgodi. Ladu se pač zgodi marsikaj. Ampak malo od tega pove. Dokler ga ne bo spet kdo malce zasukal na kakem žaru.

Deli s prijatelji