Na Kubo pojdite čim prej!

Z možem sta v očarljivi otoški državi preživela 15 čudovitih dni. Jerca Legan Cvikl je na Kubo potovala prvič, a kot pravi, ne zadnjič. »Prepotovala sva deželo po dolgem in počez, zaužila utrip vseh večjih mest in se potopila v lepote neokrnjene narave. Začenši v Havani, največjem karibskem in kolonialnem mestu, kjer se nekdaj razkošne vile, ki so jih gradili kolonialisti, družijo s sodobno kubansko kulturo. Nadaljevala sva po poteh znamenitega Ernesta Hemingwaya, ki je tam med drugim ustvaril roman Starec in morje ter na Kubi pustil velik pečat. Nadalje so bila ena največjih zanimivosti slikovite pripovedi zgodovinskih dogodkov ob obisku mavzoleja najbolj znanega revolucionarja 20. stoletja Che Guevare.

Odkrivanje mavričnega Trinidada, Unescovega mesta, je bilo vrhunec romantike, ki naju je zapeljal med hiše živahnih pastelnih barv in tlakovane ulice, ki utripajo v ritmih žive kubanske glasbe. Vmes sva si oddahnila ob dolgi peščeni obali Karibskega morja, pod znamenitimi kraljevimi palmami srkala koktajle, zvarjene iz domačega ruma, in se potapljala s stotinami eksotičnih vodnih bitij. Najbolj nenavadne vrste rib, tudi nevarne barakude in morene, ter morski psi v zatilju čudovitih koralnih stvaritev dajejo občutek, kot bi plaval v akvariju. Vrnitev v realnost je zadal obisk Santiaga de Cuba, najbolj južnega in najrevnejšega kubanskega mesta, rojstnega mesta Fidela Castra, ki je bil tam nedavno pokopan. Ulice se dvigajo in spuščajo v valovih, v ozadju pa ostaja kulisa najvišjega gorovja Sierra Maestra. Na severni strani Kube naju je pričakal Vinales, eden najlepših naravnih rezervatov, ki slovi po plantažah kave in tobaka za izdelovanje nadvse iskanih cigar in ki sva ga zaužila kar na konju. Ko k temu dodam še panoramo mogotov in jamske konture podzemnega sveta, se za trenutek lahko zazdi, da sem bila na drugem planetu,« popotnica ne skriva navdušenja. Prebivala sta pri domačinih, v njihovih tradicionalnih casa particulares. »Svoje domove so skrbno preuredili za kratkotrajno bivanje popotnikov. Nepozabno doživetje. Obstoječih in starih hotelov na Kubi namreč niso prenavljali že desetletja, zato so v zelo slabem stanju,« pojasni Jerca Legan Cvikl.

Rum, cigare in salsa

Največji vtis so na popotnico naredili potapljanje na drugem največjem in najlepšem koralnem grebenu na svetu, plavanje z radovednimi delfini, čarobni ritmi žive kubanske glasbe na vsakem koraku, zahtevna izdelava cigar in doživljajska organska kulinarika. Ljudje so, pravi resnično nekaj posebnega. »Dobrosrčni, odprti in 'svobodni'. Zelo veliko se družijo. Njihovi odnosi še vedno temeljijo na vzajemnosti, ne individualizmu. Kot pri nas v nekih drugih časih,« pravi. Še posebno jo je presenetilo, da na otoku na vsakem koraku naletiš na glasbo in ples. »Glasba, ples na vsakem vogalu od dneva do noči in spet do naslednjega dne. Kubanci živijo predvsem ponoči, saj je čez dan vroče. In takrat jim je dovoljeno veliko, čeprav ostajajo skromni: rum, cigare in salsa,« se nasmehne.

Slastne kubanske specialitete

Ne le dežela in ljudje, tudi kubanska kulinarika je nekaj, kar bo antropologinji ostalo v čudovitem spominu. »Hrana je zelo okusna in povsem naravna – jastogi in ribe, natrgana govedina, perutnina in posebna svinjina, riž, kasava in sladki krompir ter ogromno druge sezonske biozelenjave in svežega tropskega sadja. Seveda ne gre brez lokalnega ruma, ki se pije samostojno, če je dovolj staran, zato kakovosten, ali vmešanega v različnih koktajlih – slavna cuba libre (svobodna Kuba), mojito, daiquiri... Cigare ne uidejo še tako strastnemu nekadilcu, so pa tudi najbolj avtentično darilce,« razkriva. »Videla sem tako rekoč že ves svet, a popotovanje po Kubi bo v celoti ostalo med bolj izjemnimi in nepozabnimi. Pečat na vse je dalo še bučno praznovanje mojega okroglega rojstnega dne in koncert še živečih članov Buena Vista Social Club,« ne skriva navdušenja.

Nakupi, nakupi

In kaj se na Kubi splača kupovati? »Lokalne ročne izdelke iz lesa ali vezenja, rum in cigare ter spominke. Zaradi embarga in prepovedi slehernega uvoza, ki je trajal desetletja, je vse drugo zelo drago, za domačine tako rekoč nedostopno. Za primerjavo, povprečen avto, ki v Evropi stane 15.000 evrov, tam dosega ceno 250.000. Podobno je z nepremičninami, oblačili, prehranskimi izdelki in drugimi dobrinami. Večine jih sploh ni mogoče dobiti drugače kot na črnem trgu,« pravi in dodaja, da se najbolj splača nakupovati na lokalnih tržnicah ali od uličnih prodajalcev. Nakupovanju se na Kubi tudi sama ni mogla upreti.

Cene so, pravi, zelo različne. »Odvisne so od tega, v kateri notranji valuti nakupuješ. S konvertibilnimi pesosi, ki jih dobiš ob prvi menjavi, se vsako leto dražijo cene storitev in izdelkov, po katerih povprašujejo tujci. V Havani je cena piva, na primer, že primerljiva z evropskimi mesti. Enako je z namestitvami, restavracijami in cenami na trgu. Turizem je naredil svoje, zato Kubanci uspešno iščejo priložnosti, kako zaslužiti mimo – na črno – 20 evrov uradne in poenotene mesečne plače, ki jo prejemajo od države. Sami plačujejo z vzporedno valuto – nacionalnimi pesosi, ki so 25-krat cenejši od uradnega denarja,« pojasni. In kaj svetuje tistim, ki si želite potovati tja? »Naj pohitijo, če želijo izkusiti še nekaj prvobitne Kube,« sklene.
 

.